/
Serijske publikacije
/
Zgodovinski časopis
Slovenščina v uradih in v uradni publicistiki od srede 18. do srede 19. stoletja
Avtor(ji):Vlado Valenčič
Soavtor(ji):Vasilij Melik (odg. ur.)
Leto:1977
Založnik(i):Zgodovinsko društvo za Slovenijo, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
To delo avtorja Vlado Valenčič je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Datoteke (1)
Ime:ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1977_LETNIK_31_ZVEZEK_3.pdf
Velikost:9.21MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file92
Opis
Sredi 18. stol. organizirana državna oblastva so prišla pri uradnem poslovanju v neposreden stik s prebivalstvom. V deželah, kjer so živeli Slovenci, ki niso bili vešči nemškega uradnega jezika, se je pokazala potreba po nastavljanju slovenščine zmožnih uradnikov. V istem času so začeli prevajati in objavljati posamezne patente in vladne naredbe v slovenskem jeziku. Večji obseg je uradna publicistika v slovenščini dobila šele po francosko-avstrijskih vojnah. Slovenščina je ostala v državnih uradih omejena na ustno občevanje; kot zunanji uradni jezik v pismenem občevanju s strankami se ni uveljavila, ker je urudniki povečini niso toliko obvladali. Tudi so oblastva njeni uporabi nasprotovala. Ob revoluciji leta 1848 so Slovenci zahtevali uvedbo slovenščine kot uradnega jezika, vendar s to zahtevo takrat niso uspeli.
Metapodatki (12)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/13479
- naslov
- Slovenščina v uradih in v uradni publicistiki od srede 18. do srede 19. stoletja
- The Slovene Language in Official Use and Official Publications from the Middle of the 18th until the Middle of the 19th Century
- avtor
- Vlado Valenčič
- soavtor
- Vasilij Melik (odg. ur.)
- predmet
- slovenščina
- slovenski jezik
- 18. st.
- 19. st.
- uradovalna slovenščina
- opis
- Civil authorities, organized in the middle of the 18th century, came in their official business in a direct contact with inhabitants. In countries, inhabited by the Slovenes, who were not versed in German language, the need was shown to employ clerks with the knowledge of the Slovene language. At the same time individual patents and laws issued by the government began to be translated and published in the Slovene language. Official publications in Slovene acquired a larger scope only after the French-Austrian wars. The use of the Slovene language in state administration was limited to oral communication; it did not become established as an official language in written correspondence with clients because officials did not largely have such a good command of it. The administration was also averse to its usage. At the time of the French Revolution, in 1848, the Slovenes demanded the introduction of the Slovene language as an official language, but their demands were not fulfilled then.
- Sredi 18. stol. organizirana državna oblastva so prišla pri uradnem poslovanju v neposreden stik s prebivalstvom. V deželah, kjer so živeli Slovenci, ki niso bili vešči nemškega uradnega jezika, se je pokazala potreba po nastavljanju slovenščine zmožnih uradnikov. V istem času so začeli prevajati in objavljati posamezne patente in vladne naredbe v slovenskem jeziku. Večji obseg je uradna publicistika v slovenščini dobila šele po francosko-avstrijskih vojnah. Slovenščina je ostala v državnih uradih omejena na ustno občevanje; kot zunanji uradni jezik v pismenem občevanju s strankami se ni uveljavila, ker je urudniki povečini niso toliko obvladali. Tudi so oblastva njeni uporabi nasprotovala. Ob revoluciji leta 1848 so Slovenci zahtevali uvedbo slovenščine kot uradnega jezika, vendar s to zahtevo takrat niso uspeli.
- založnik
- Zgodovinsko društvo za Slovenijo
- datum
- 1977
- tip
- besedilo
- jezik
- Slovenščina
- jeDelOd
- pravice
- licenca: ccByNcNd