Povezave slovenskih in italijanskih dežel so pripeljale do medsebojnih migracijskih tokov, tudi italijanskega v slovenske dežele. Do konca srednjega veka je bilo italijansko doseljevanje predvsem sporadično, imelo je bolj začasen kakor stalni značaj in je bilo povezano s prehodno trgovino na velike razdalje; izjema so pri tem bila primorska mesta. Od konca 15. stoletja dalje pa so se italijanski doseljenci naseljevali v večjem številu in za stalno; višek je proces dosegel do okoli srede 17. stoletja. Usmerjali so se predvsem v mesta Ptuj, Ljubljana in Gorica, na podeželje z izjemo fužinarjev njihovo naseljevanje ni seglo. Število doseljencev je bilo sorazmerno majhno in so se tudi hitro asimilirali, večji pa je bil njihov vpliv v slovenskih deželah, zlasti v gospodarstvu, vsakdanjem življenju in kulturi.