V kreditnih pogodbah, ki so jih v Dubrovniški republiki registrirali notarji v specializirani notarski seriji Debita notariae, se pogosto omenja trgovska roba, s katero vračajo dolžniki svoje dolgove. Na podlagi tega gradiva slika o trgovini z bosenskim svincem v Dubrovniku sicer ne bo kompletna, dobimo pa lahko odgovore na več odprtih vprašanj. Trgovina z bosenskim svincem je predstavljala pomemben delež v dejavnosti dubrovniških in bosenskih trgovcev. V trgovino s svincem se je vključila tudi dubrovniška vlada, ki je kupovala velike količine svinca za potrebe komune, predvsem za nakup žita. Iz kreditnih pogodb dobimo odgovor na vprašanje, pod kakšnimi pogoji so dolžniki izročali upnikom svinec, s kakšnimi merami so ga tehtali, kakšna je bila kvaliteta, poreklo, cena, in kdo se je ukvarjal s to trgovino. Iz Bosne so v 15. stoletju v vse večjih količinah izvažali poleg svinca tudi »terra gleto« (nem. Glatte, Bleiglatte) — svinčev oksid (PbO), ki se je uporabljal v lončarstvu, pri slikanju porcelana in stekla in kot barvilo. Dubrovčani so glaj izvažali v Aleksandrijo, severno Afriko in Italijo.