Avtor razpravlja o intefnacionalistični pomoči CK KPS
(CK KPJ) avstrijskemu CK, da bi ta mogel uresničiti moskovsko izjavo
treh komunističnih partij (KPJ, KPA, KPI) iz leta 1934, kjer so priznale
pravico slovenskega naroda do samoodločbe. Pomoč CK KPS (CK KPJ)
naj bi se razvijala v dve smeri: pomagati KPA pri uresničevanju moskovske
izjave in pomagati pri organizaciji narodnoosvobodilnega boja v lastni
deželi; tj. pri organizaciji vsesplošnega avstrijskega osvobodilnega gibanja
in avstrijskih partizanov. Avtor ugotavlja, da kljub raznim stikom, sporazumom
in konkretnim akcijam uspehi pomoči iz najrazličnejših vzrokov
niso bili veliki.