Avtor v razpravi nadaljuje osvetlitev značilnosti državnih ureditev na Slovenskem v
prvi jugoslovanski državi za obdobje od uvedbe diktature 1929 do aprilske vojne leta
1941 in ugotavlja, da so tedaj doživele spremembe vse ravni oblasti. Hkrati s
preimenovanjem države v Kraljevino Jugoslavijo je bila država razdeljena na nove
upravne enote - banovine, jugoslovanski del Slovenije pa vključen v Dravsko
banovino. Že leta 1929 so bile za vsa trideseta leta določene pristojnosti in tudi
organiziranost banske uprave in sreskih načelslev. z zakonodajo 1933/34 pa je bil ta
problem urejen še za podeželske in mestne občine, posledica pa je bila njihova
obsežna komasacija. Oktroirana ustava leta 1931 je obnovila bolj navidezen kot
dejanski parlamentarizem, njena določila o uvedbi banovinskih samouprav pa nato
niso bila izvedena. Banski svet Dravske banovine (1931-1941) je tako ves čas ostal le
banov posvetovalni organ, v praktični dejavnosti pa si je prizadeval povečati
pristojnosti in dati čimvečji prispevek k socialnoekonomskemu in kulturnoprosvetnemu
napredku Slovenije.