Prispevek obravnava strokovno obdelavo arhivskega gradiva - način odlaganja spisov
pri upravnih in avtonomnih organih na deželnem in lokalnem nivoju v drugi polovici
devetnajstega stoletja.
Za obravnavano obdobje je značilno prav odlaganje spisov po registratumem načrtu. Ti
so predstavljali poseben klasifikacijski sistem, po katerem so bili spisi arhivirani po
vsebinskih kriterijih. Klasifikacijski načrt oziroma registraturni načrt je obsegal različno
število glavnih vsebinskih skupin, ki jih imenujemo registratume fascikle. V okviru
posameznega registratumega fascikla pa so spise razvrščali še v podskupine, ki so
predstavljale oziroma vsebovale zadeve enake vsebine. Torej so spise odlagali in
arhivirali že v rcgistraluri po predpisanem načrtu, po vsebinskih kriterijih, vsebinske
sklope so vodili v okviru enega leta, znotraj zadeve v okviru leta pa so spise odlagali po
delovodniških številkah. Tak način je pri bil nekaterih upravnih in avtonomnih organih
ustaljen že prej. a seje dokončno izoblikoval in uveljavil prav v obdobju po letu 1850.