Članek opredeljuje pojem sfere javnosti ter mesto arhivov v širši družbeni stvarnosti.
Funkcioniranje arhivov posega na področja javnega in zasebnega, ob čemer naj bi
osnovne usmeritve za strokovne odločitve temeljile na "javnem interesu". Dva
nasprotujoča koncepta, ki sta značilna za sodobne družbe, se kažeta tudi v poslovanju
arhivov; na eni strani velja, da je "kriterij javnosti dostopnost", na drugi strani pa je
zaščita zasebnosti ustavna pravica. Na primera dosjejev R.F.K. - uboja senatorja Roberta
Kenedyja leta 1968 - se kaže problematika še danes politično aktualnega arhivskega
gradiva, ki je imelo povečan javni interes za njegovo dostopnost. Po drugi strani pa je to
arhisko gradivo predstavljalo nujnost nedostopnosti, zaradi zaščite posameznikov v
pravosodnem postopku. Opisani primer prikazuje tudi organizacijske probleme arhivske
ustanove, soočene s politično spornim in količinsko obsežnim arhivskim gradivom.
Vzpostavljanje ravnotežja z širšo družbo ter zagotavljanje javnega interesa bi lahko
arhivi izvajali pod geslom "Archives of the people, by the people, for the people".