Kako ravnati z arhivalijami cehov, regislralurnimi in arhivskimi akti, predmeti, ki so sodili k dediščini in so
imeli veliko zgodovinsko, znanstveno in kulturno, pa tudi uporabno vrednost, je opozarjala deželna oblast že v
19. stoletju. Kljub (emuje konec 19. stoletja in v začetku 20. stoletja nastalo vprašanje kako ohraniti cehovske
arhivalije in predmete. Velik del cehovskih arhivalij so še vedno hranila zadružna predstojništva, ali pa so bile
le-tc v rokah privatnih oseb. Po večini so bile slabo hranjene, nad njimi ni bilo ustreznega nadzora. S tem je bilo
dragocenim arhivalijam skozi lela povzročeno veliko škode, zato je deželno namestništvo z več odloki od
političnih oblasti nižje instance zahtevalo, naj zaščiti in varovanju arhivalij na terenu posvetijo večjo pozornost.
Tako je deželno namestništvo tudi v odloku z dne 23. julija 1914 predlagalo, da naj novo nastale strokovne
Zadruge predajo cehovske arhivalije v hrambo štajerskemu deželnemu arhivu v Gradcu. V primeru, da zadruge
arhivalij niso želele predati, so od njih zahtevali, da jih hranijo v primernem stalnem, protipožarnem in suhem
prostoru. Obenem je bilo treba izdelati inventar arhivalij in ga ob vsaki menjavi zadružnih predstojnikov
natančno preveriti. Drugi izvod inventarja je bilo treba predložiti obrtni oblasti I. instance, inventarni prepis pa
se je prenesel tudi v zbirko pri politični oblasti I. instance.