Tolminska je verjetno prišla v posest oglejskega patriarhata v 11. stoletju. Ob koncu 14. stoletja je bila
zastavljena Čedadu, posredno pa skupini mestnih plemičev z nazivom konzorti. Ti so tolminsko posest obdržali
tudi v obdobju beneške oblasti in nato pod Avstrijci, s prekinitvijo v obdobju avstrijsko-beneške vojne, vse do
začetka 17. stoletja. Sledili so Dornbergi, Breunerji in nato dvesto let Coroniniji.
Gospostvo je obsegalo precejšnji del Gornjega Posočja, porečja Idrijce in Bače. Okrog leta 1600 je bila
izločena Idrija, priključene pa so bile vasi zahodno od Kobarida. Sprva se je gospostvo - gaslaldija - delilo na
(večje) upravne enote dekani je, pozneje pa se omenjajo le (manjše) župe, ki so imele tudi samoupravno funkcijo.
V obdobju do odprave fevdalizma sredi 19. stoletja je za potrebe uprave nastalo veliko urbarjev in urbarialnih
registrov. Do danes se jih je ohranilo več kot 50, največ iz obdobja grofov Coroninijev. Hranijo jih arhivi
v Gorici, Ljubljani, Gradcu in Trstu.