Družbene spremembe po letu 1989 in osamosvojitev Slovenije leta 1991 so na
področju varstva arhivskega gradiva kot kulturnega spomenika prinesle novo delitev
arhivskega gradiva na javno in zasebno ter delitev arhivov na javne (državni arhivi,
arhivi mest in občin oz. lokalnih skupnosti, drugi javni arhivi) in zasebne arhive
privatnih podjetij in institucij, političnih strank, verskih skupnosti, društev in posameznikov.
Po nekajletnih prizadevanjih je Državni zbor 27. 3. 1997 po skoraj triletni
obravnavi sprejel Zakon o arhivskem gradivu in arhivih, ki ločeno od preostale dediščine
obravnava varstvo arhivske kulturne dediščine v skladu z novimi družbenimi
spremembami in zahtevami. Arhivski zakon v celoti upošteva smernice UNESC-a glede
arhivske zakonodaje iz leta 1990 ter priporočila Evropske unije iz leta 1990,
objavljene v publikaciji Die Archive der Europäischen Union leta 1994. Članek v primerjavi
z novim zakonom obravnava dejansko stanje arhivske službe v Sloveniji s
posebnim ozirom na delovanje Arhiva Republike Slovenije v novih razmerah.