Avtor s pomočjo raznih arhivskih virov in literature prikaže okoliščine, v katerih so v Berlinu sklenili povečati izdelavo bojnih letal in zato tudi proizvodnjo aluminiju. Decembra 1941so sklenili zgraditi tovarno glinice in aluminija ob reki Dravi in se januarja 1942 dogovorili za gradnjo tovarne v Strnišču pri Ptuju. Vendar so nato zaradi spremenjene zasnove oboroževanja, v kateri sta dobili prednost oborožitev kopenske vojske z oklepnimi sredstvi in izdelava podmornic in pomanjkanja delovne sile gradili le tovarno glinice z letno zmogljivostjo 100 tisoč ton. Zaradi nekaterih ovir, zlasti pomanjkanja delovne sile in železa, so gradnjo končali šele v obnovljeni Jugoslaviji in šele 1954. leta pridelali prvo glinico in aluminij.