Avstrija se je s podpisom avstrijske državne pogodbe (ADP) leta 1955 zavezala, da bo v skladu s 3. odstavkom 7. člena te pogodbe, uredila problem dvojezičnih »označb in napisov topografskega značaja« na območju avtohtone poselitve slovenske manjšine na južnem Koroškem. Vendar pa ta problem ni rešen vse do danes. Neslavno sta propadla poskusa rešitve tega problema iz leta 1955 (poskus namestitve smerne table v občini Blato pri Pliberku/Moos bei Bleiburg) in izvedba zakona o postavitvi dvojezičnih »topografskih« napisov iz leta 1972. Uredba iz leta 1977, na podlagi katere naj bi postavili dvojezične napise v 91 naseljih v osmih občinah južne Koroške, je bila le deloma izpolnjena. Do leta 2000 je bilo postavljenih okrog 70 dvojezičnih napisov. Ker je uredba kot kriterij za dvojezičnost na južnem Koroškem postavljala 25-odstotni delež manjšinskega prebivalstva, je bila predmet številnih pritožb koroških Slovencev. Na podlagi ene od takšnih pritožb je avstrijsko ustavno sodišče decembra 2001 razglasilo za protiustavnega omenjeni 25-odstotni delež manjšinskega prebivalstva kot nujen pogoj za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov. Takrat je postalo jasno, da bo morala avstrijska vlada poiskati novo rešitev. Kljub številnim poskusom dogovora avstrijske zvezne politike s predstavniki slovenske manjšine, koroško deželno politiko in predstavniki lokalnih oblasti na južnem Koroškem, pa tudi vladna poskusa iz leta 2006 in 2007 nista rešila problema dvojezičnih »oznak in napisov topografskega značaja« na južnem Koroškem.