Članek izpostavlja zgodnji srednji vek kot čas, v katerem je nastal zahodni način razmišljanja o ljudstvih in ko so etnične identitete
postale temelj, na katerih je slonela in na katerega se je sklicevala organizacija oblasti. Pri tem se je princip etnično utemeljene oblasti
v Evropi pokazal kot zelo uspešen tudi zato, ker je kljub izpostavljanju enotnosti ostal prilagodljiv in je dopuščal postopno integracijo
ali pa tudi sobivanje različnih skupin prebivalstva. S poudarkom na vzhodni Evropi je tematizirana kompleksnost etnično opredeljenih
in etnično legitimiranih političnih skupnosti in njihove oblasti.