logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Zgodovinski časopis

"Škodovati ne smemo ne posameznicam, ne narodu!"

Božo Škerlj, antropometrija in ženski šport v 30-ih letih 20. stoletja

Avtor(ji):Borut Batagelj
Soavtor(ji):Peter Štih (ur.)
Leto:2008
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Borut Batagelj je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:ZC_2008_1-2.pdf
Velikost:17.24MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Avtor se v članku ukvarja z mejami sprejemljivosti ženskega športa, katerih se je v začetku tridesetih let 20. stoletja z novim znanstvenim argumentiranjem polotil pionir slovenske antropologije Božo Škerlj. Z metodo antropometričnih merjenj je Škerlj tudi znanstveno potrdil »tradicionalne predstave«, da je treba ženski šport brzdati na vajetih razvojnih, anatomskih in fi zioloških posebnosti ženskega organizma. Kot evgenik je Škerlj prekomerno ukvarjanje žensk s športom označil celo kot demografski problem.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/8031
    • naslov
      • "Škodovati ne smemo ne posameznicam, ne narodu!"
      • Božo Škerlj, antropometrija in ženski šport v 30-ih letih 20. stoletja
      • »We Should Not Harm either Individual Women or the Nation!«
      • Božo Škerlj, Anthropometry, and Female Sport in the 1930s.
    • ustvarjalec
      • Borut Batagelj
    • soavtor
      • Peter Štih (ur.)
    • predmet
      • Božo Škerlj
      • antropometrija
      • ženski šport
      • evgenika
      • zgodovina športa
      • Božo Škerlj
      • anthropometry
      • female sport
      • eugenics
      • history of sport
    • opis
      • The article examines the issue of the acceptability of female sport in connection with the novel scientifi c methods and argumentations provided by Božo Škerlj, the pioneer of Slovene anthropology, at the beginning of the 1930s. By employing the method of anthropomorphic measurement, Škerlj provided scientifi c grounds that further strengthened the “traditional belief” that female sport should be restrained due to the developmental, anatomical, and physiological peculiarities of the female organism.
      • Avtor se v članku ukvarja z mejami sprejemljivosti ženskega športa, katerih se je v začetku tridesetih let 20. stoletja z novim znanstvenim argumentiranjem polotil pionir slovenske antropologije Božo Škerlj. Z metodo antropometričnih merjenj je Škerlj tudi znanstveno potrdil »tradicionalne predstave«, da je treba ženski šport brzdati na vajetih razvojnih, anatomskih in fi zioloških posebnosti ženskega organizma. Kot evgenik je Škerlj prekomerno ukvarjanje žensk s športom označil celo kot demografski problem.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 2008
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcSa