Avtor se v članku ukvarja z mejami sprejemljivosti ženskega športa, katerih se je v začetku tridesetih let 20. stoletja z novim znanstvenim
argumentiranjem polotil pionir slovenske antropologije Božo Škerlj. Z metodo antropometričnih merjenj je Škerlj tudi znanstveno
potrdil »tradicionalne predstave«, da je treba ženski šport brzdati na vajetih razvojnih, anatomskih in fi zioloških posebnosti ženskega
organizma. Kot evgenik je Škerlj prekomerno ukvarjanje žensk s športom označil celo kot demografski problem.