/
Serijske publikacije
/
Retrospektive
Razbit bron, obtolčen marmor
Kaj je ostalo od spomenikov Karađorđevićem v Sloveniji?
Avtor(ji):Ivan Smiljanić
Soavtor(ji):Peter Mikša (odg. ur.), Kornelija Ajlec (gl. ur.), Maja Vehar (teh. ur., lekt.), Žiga Smolič (teh. ur.), Aleksandra Repe (lekt.), FUROCAT, prevajalsko podjetje, d.o.o. (prev.)
Leto:15. 10. 2024
Založnik(i):Združenje za promocijo kulturne dediščine, raziskav in novih tehnologij- Retrospektive, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina, angleščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:spomeniki, Karađorđevići, Kraljevina Jugoslavija, javni spomin, monuments, Karađorđević, Kingdom of Yugoslavia, public memory
Avtorske pravice:
To delo avtorja Ivan Smiljanić je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Datoteke (1)
Ime:Retrospektive_VIIx23-00_Cela.pdf
Velikost:1.40MB
Format:
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file62397
Opis
The paper presents a group of monuments dedicated to the Serbian and Yugoslav Karađorđević royal dynasty, erected in Slovenia between the two world wars and preserved to this day. In the Kingdom of Serbs, Croats, and Slovenes, later the Kingdom of Yugoslavia, hundreds of memorials dedicated to Kings Peter I and Alexander I were created as part of a project to reinforce a shared Yugoslav identity and loyalty to the monarchy. During World War II and the establishment of the socialist government after the war, most of these monuments, seen as relics of a bygone era, were removed and destroyed. However, research in recent decades has revealed that many of these dynastic monuments have been preserved, either in whole or in part, even in Slovenia. The article catalogs the monuments in Slovenia that are still preserved either in their original locations or in museum and private collections.
Metapodatki (12)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/72023
- naslov
- Razbit bron, obtolčen marmor
- Kaj je ostalo od spomenikov Karađorđevićem v Sloveniji?
- avtor
- Ivan Smiljanić
- soavtor
- Peter Mikša (odg. ur.)
- Kornelija Ajlec (gl. ur.)
- Maja Vehar (teh. ur., lekt.)
- Žiga Smolič (teh. ur.)
- Aleksandra Repe (lekt.)
- FUROCAT, prevajalsko podjetje, d.o.o. (prev.)
- predmet
- spomeniki
- Karađorđevići
- Kraljevina Jugoslavija
- javni spomin
- monuments
- Karađorđević
- Kingdom of Yugoslavia
- public memory
- opis
- Kljub dokaj kratkemu obstoju Kraljevine SHS/Jugoslavije je po državi med obema vojnama zraslo veliko spomenikov njeni kraljevi družini, na čelu s kraljema Petrom I. in Aleksandrom I. Ni šlo zgolj za s strani državnega vrha spodbujano obeleževanje spomina, temveč je bil marsikateri spomenik postavljen na pobudo običajnih državljanov ali društev, ki so morala denar zanj zbrati med sodržavljani. Na tej podlagi lahko sklepamo, da je v kraljevini do določene mere obstajala zvestoba državi in kraljevi družini, tudi če je še zdaleč niso delili vsi državljani. Kljub temu pa je zvestoba Karađorđevićem in kraljevi Jugoslaviji po letu 1941 postala nezaželena in pogosto tudi politično nevarna identiteta, zato je pri dobršnem delu ljudi utonila v pozabo. Med drugo svetovno vojno in v socialistični Jugoslaviji je bilo evociranje kakršnekoli karađorđevićevske dediščine prepovedano. V zadnjih letih in desetletjih se je trend obrnil. Interes za Karađorđeviće se je povečal predvsem po razpadu države in v Srbiji se je pojavilo monarhistično gibanje, ki je želelo obnoviti monarhijo in na prestol posaditi sina Petra II., Aleksandra (ki je za rojaliste Aleksander II.). Čeprav so se Karađorđevići lahko vrnili v državo in nazaj prejeli del nekdanjih posesti, pa je njihov vpliv v srbski politiki majhen. Prav tako se številne zgodovinopisne razprave z nekdanjega jugoslovanskega prostora ukvarjajo z monarhično Jugoslavijo ter njeno dediščino, sem in tja pa se Karađorđevići pojavljajo tudi v izdelkih popularne kulture.Podobno evolucijo so imeli tudi medvojni spomeniki Karađorđevićem. Dolgo časa se je zdelo, da so z množičnim rušenjem med drugo svetovno vojno in po njej tudi sami utonili v pozabo, vendar je povečan interes v zadnjih treh desetletjih pokazal, da se je marsikaj tudi ohranilo, pa naj gre za v celoti ohranjene spomenike na težko dostopnih predelih ali pa za fragmente uničenih spomenikov, ki so se ohranili v zavetju zasebnih zbirk. Pričujoči prispevek je poskusil podati pregled teh spomenikov in fragmentov s slovenskega prostora, za katere se je med raziskavami izkazalo, da so se ohranili do danes, in pregled pokaže, da tovrstnih ostankov ni tako malo, kot je nakazovala starejša strokovna literatura. Upamo lahko, da je “katalog”, predstavljen v tem prispevku, nepopoln; nadaljnje raziskovanje utegne razkriti še več ostalin.
- The paper presents a group of monuments dedicated to the Serbian and Yugoslav Karađorđević royal dynasty, erected in Slovenia between the two world wars and preserved to this day. In the Kingdom of Serbs, Croats, and Slovenes, later the Kingdom of Yugoslavia, hundreds of memorials dedicated to Kings Peter I and Alexander I were created as part of a project to reinforce a shared Yugoslav identity and loyalty to the monarchy. During World War II and the establishment of the socialist government after the war, most of these monuments, seen as relics of a bygone era, were removed and destroyed. However, research in recent decades has revealed that many of these dynastic monuments have been preserved, either in whole or in part, even in Slovenia. The article catalogs the monuments in Slovenia that are still preserved either in their original locations or in museum and private collections.
- založnik
- Združenje za promocijo kulturne dediščine, raziskav in novih tehnologij- Retrospektive
- datum
- 15. 10. 2024
- tip
- besedilo
- jezik
- Slovenščina
- Angleščina
- jeDelOd
- pravice
- licenca: ccByNcSa