Goriška brda so bila v prvi svetovni vojni v manjši meri bojišče, večinoma pa zaledje soške fronte. Velik del prebivalstva je bil izseljen, njihovi domovi in zemljišča pa opuščeni in opustošeni. Španska gripa, ki je prizadela tudi to območje, se ni zasidrala v kolektivnem spominu, saj jo omenjajo le redki. Podatke o umrlih za to boleznijo dobimo v takratnih matičnih knjigah. Smrtonosni drugi val, ki se je v Goriških brdih začel oktobra, je največ žrtev zahteval novembra in decembra 1918. Med umrlimi so bile povečini mlade ženske in starejši moški. Zapisi kažejo, da duhovniki v domače matice navadno niso vpisovali tistih, ki so umrli v begunstvu.