logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Zgodovinski časopis

Marcellinus von Dalmatien und die Frage der Verselbständigung Dalmatiens zu seiner Zeit

Avtor(ji):Rajko Bratož
Soavtor(ji):Peter Štih (odg. ur.)
Leto:2024
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Zgodovinski časopis, 2024, št. 1-2
Jezik(i):nemščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Marcellinus, Dalmatien, Sezession, Heidentum
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Rajko Bratož je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:ZC_2024 _ 1-2_Celota.pdf
Velikost:1.50MB
Format:
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file37783
Odpri
Prenesi
Opis

Članek vsebuje pregled raziskav o Marcelinu iz Dalmacije v zadnjih dveh desetletjih, še posebej po izidu monografije Vladimira Posavca (2007). Pri tem se osredotoča na dve vprašanji. (1) Vprašanje, povezano z Marcelinovo kronologijo, pri čemer zagovarja tezo, da se je Marcelin osamosvojil v Dalmaciji že po Aetijevem umoru (454), ne šele po umoru Majorijana (461). (2) V Marcelinovem času je bila Dalmacija avtonomna državna tvorba, ki je kot pomembna vojaška sila sodelovala tako z Vzhodno- kot z Zahodnorimskim cesarstvom. Dosledna datacija po zahodnih konzulih na napisih opozarja na to, da se je Dalmacija po svoji identiteti definirala kot del Zahodnorimskega cesarstva. Zahodna orientacija je vladala tudi v cerkveni organizaciji.

Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/59776
    • naslov
      • Marcellinus von Dalmatien und die Frage der Verselbständigung Dalmatiens zu seiner Zeit
      • Marcelin iz Dalmacije in vprašanje osamo-svojitve Dalmacije v njegovem času
    • ustvarjalec
      • Rajko Bratož
    • soavtor
      • Peter Štih (odg. ur.)
    • predmet
      • Marcellinus
      • Dalmatien
      • Sezession
      • Heidentum
    • opis
      • Članek vsebuje pregled raziskav o Marcelinu iz Dalmacije v zadnjih dveh desetletjih, še posebej po izidu monografije Vladimira Posavca (2007). Pri tem se osredotoča na dve vprašanji. (1) Vprašanje, povezano z Marcelinovo kronologijo, pri čemer zagovarja tezo, da se je Marcelin osamosvojil v Dalmaciji že po Aetijevem umoru (454), ne šele po umoru Majorijana (461). (2) V Marcelinovem času je bila Dalmacija avtonomna državna tvorba, ki je kot pomembna vojaška sila sodelovala tako z Vzhodno- kot z Zahodnorimskim cesarstvom. Dosledna datacija po zahodnih konzulih na napisih opozarja na to, da se je Dalmacija po svoji identiteti definirala kot del Zahodnorimskega cesarstva. Zahodna orientacija je vladala tudi v cerkveni organizaciji.
      • Der Aufsatz vermittelt einen Überblick über die Forschungen zu Marcellinus von Dalmatien in den letzten zwei Dezennien, ganz besonders aber seit der Monographie von Vladimir Posavec (2007). Dabei konzentriert er sich auf zwei Fragen. (1) Hinsichtlich der Chronologie Marcellins befürwortet er die These, dass sich Marcellinus schon nach dem Mord an Aëtius (454) in Dalmatien verselbstständigt hat, und nicht erst nach dem Tod Maiorians (461). Darauf weisen seine Verbindungen mit den heidnischen intellektuellen Kreisen im Osten hin, die sehr wahrscheinlich vor 461 entstanden. (2) Dalmatien war zur Zeit Marcellins ein autonomes Staatsgebilde, das als bedeutende Militärmacht mit dem Ost- und Westreich kooperierte. Die konsequente Datierung nach den westlichen Konsuln auf den Inschriften weist darauf hin, dass sich Dalmatien seiner Identität nach als Teil des Westreiches bestimmte. Die westliche Orientierung herrschte auch in der Kirchenorganisation.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 2024
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Nemščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcSa