logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Zgodovinski časopis

Mobilnost Slovencev in regionalizem

Avtor(ji):Marjan Drnovšek
Soavtor(ji):Peter Štih (odg. ur.)
Leto:2002
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Zgodovinski časopis, 2002, št. 3-4
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Slovenski izseljenci, mobilnost, regionalna zavest, Slovene emigrants/immigrants, mobility, regional adherence
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Marjan Drnovšek je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Zgodovinski_casopis_3-4_2002.pdf
Velikost:11.75MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file360
Odpri
Prenesi
Opis
V razpravi je poudarek na (ne)možnostih mobilnosti Slovencev v 19 in 20. stoletju, ki so bile različne zaradi menjave državnih in družbenih sistemov, saj so se gibale od svobodnega izseljevanja (npr. v avstrijski dobi) do prepovedi (npr. v času druge Jugoslavije do začetka šestdesetih let 20 stoletja). Selitve so bile zlasti živahne v etnično obmejnih predelih (npr. Beneška Slovenija. Rezija. Prekmurske, Bela krajina. Istra in drugi). Izseljenci so bili nosilci regionalnih posebnosti tudi v novih okoljih, zlasti glede jezika (narečja), navad in običajev, prehrane ipd. Navedena je vrsta konkretnih primerov za postavljene teze.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/5342
    • naslov
      • Mobilnost Slovencev in regionalizem
      • Mobility of Slovenes and Regionalism
    • avtor
      • Marjan Drnovšek
    • soavtor
      • Peter Štih (odg. ur.)
    • predmet
      • Slovenski izseljenci
      • mobilnost
      • regionalna zavest
      • Slovene emigrants/immigrants
      • mobility
      • regional adherence
    • opis
      • The article focuses on the mobility, and the lack of thereof, of Slovenes in the 19th and the 20th centuries. Due to the changes of state and social systems there was a wide range of possibilities, from unrestricted emigration (during the era of the Austro-Hungarian Empire, for instance) to the ban of emigration (during the period of the so-called Second Yugoslav Republic to the beginning of the 1960's. for example) Migrations were especially frequent in ethnically mixed border areas (such as Fruli-Venetia Giulia, Resia, the Prekmurje region, Bela krajina, Istria, etc ). In their new surroundings, immigrants were traditionally the upholders of the traditions from their homeland, especially of the language (dialect), customs, food culture, etc. The author illustrates his theses with a number of concrete examples.
      • V razpravi je poudarek na (ne)možnostih mobilnosti Slovencev v 19 in 20. stoletju, ki so bile različne zaradi menjave državnih in družbenih sistemov, saj so se gibale od svobodnega izseljevanja (npr. v avstrijski dobi) do prepovedi (npr. v času druge Jugoslavije do začetka šestdesetih let 20 stoletja). Selitve so bile zlasti živahne v etnično obmejnih predelih (npr. Beneška Slovenija. Rezija. Prekmurske, Bela krajina. Istra in drugi). Izseljenci so bili nosilci regionalnih posebnosti tudi v novih okoljih, zlasti glede jezika (narečja), navad in običajev, prehrane ipd. Navedena je vrsta konkretnih primerov za postavljene teze.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 2002
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcSa