V nasprotju z dosedanjim védenjem se Ljubljana prvič omenja že 1112–1125 (in ne 1144), ko je v bližini tamkajšnjega gradu neki Rudolf podaril oglejskemu kapitlju 20 kmetij. Gre za odvetnika oglejske cerkve Rudolfa iz Tarcenta, ki je pripadal rodbini gospodov iz Machlanda. Posest v Ljubljani je verjetno imel že njegov domnevni oče Rudolf »iz Margarethenrieda«, katerega – prav tako domnevni – sorodnik Engilbero je bil začetnik gospodov Turjaških. Drug takšen zgodnji ljubljanski posestnik je bil grof Hartvik iz Bogna, ki je okrog 1140–1150 podaril taistemu kapitlje tri kmetije v Ljubljani. V tistem času se je kot posestnica ljubljanskega gradu že uveljavila koroška vojvodska rodbina Spanheimov, ki je svoje ljubljansko gospostvo postopoma zaokroževala iz različnih rok; njihovo prvotno jedro pa je najverjetneje tvorila nekdanja posest grofov iz Vohburga, izpričana na jv. Ljubljane že 1062, ki je v Spanheimske roke prišla s poroko.