Leto 1918 je napovedalo politične, socialne in ekonomske spremembe, ki so se odražale tudi v političnem diskurzu,
ki je zadeval vključevanje žensk v politiko. Vse tri politične stranke na Slovenskem so v svojih programih predvidele
tudi volilno pravico za ženske. Kljub temu pa je vsaka od njih ubrala drugačno strategijo, medtem ko je bilo za JDS
najpomembnejše vprašanje političnih pravic za ženske in je le te vključila neposredno v stranko, pa je bilo stališče
SLS in JSDS podobno, vsaj kar zadeva razumevanja ženskega vprašanja. Obe politični stranki sta ga namreč razumeli
prvenstveno kot vprašanje ženskega dela in vstop žensk v politiko argumentirale zelo esencialistično, s to
razliko, da je JSDS koncept skrbi radikalizirala in ženske tudi vključila v stranko. SLS je ubrala drugačno pot in
ženske mobilizirala preko obstoječih organizacij in društev v katoliškem taboru. Čeprav so pravzaprav vse ženske
organizacije delovale v okviru političnih strank in tudi to je bil eden izmed razlogov, da po prvi svetovni vojni ni
nastalo žensko gibanje, ki bi združeno terjalo volilno pravico za ženske. Združene ženske Slovenije so se tako skupaj
zavzele le za majniško deklaracijo, za narod.