logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Zgodovinski časopis

Status Celjskih grofova kao kneževa Svetog Rimskog carstva


Avtor(ji):Robert Kurelić
Soavtor(ji):Peter Štih (odg. ur.)
Leto:2006
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Jezik(i):bosanski/hrvaški/srbski
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Robert Kurelić je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:ZC_2006_1_2_letnik_60.pdf
Velikost:18.08MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Potem ko jim je cesar Fridrik III priznal samo »knežji naziv,« so postali Celjski grofje svojevrstni »knezi brez dežele.« Iz zgodovine je znano, kako kratkega veka je bila celjska kneževina. Vprašanje priznanja tega knežjega položaja pa ostaja odprto. Avtor članka je raziskal dvajsetletno obdobje, v katerem so bili Celjski grofje knezi Svetega Rimskega cesarstva. Zanimali so ga problemi simbolične in ritualne komunikacije in pa percepcija družbenopolitičnega položaja, prestiža in ugleda. Z analizo intitulacij in salutaci) v listinah, pismih in kroniških zapisih je želel preučiti reakcije tedanje družbenopolitične srenje na novi rang Celjskih grofov. Poleg vzpona Celjskih grofov do knežjega naziva in njihove popolne afirmacije avtorja zanima tudi družbena sestava obeh družbenopolitičnih tvorb, v katerih so Celjski grofje delovali, to je Svetega Rimskega cesarstva in Ogrsko-hrvaškega kraljestva.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/5088
    • naslov
      • Status Celjskih grofova kao kneževa Svetog Rimskog carstva
      • The Position of the Counts of Culi as Princes of the Holy Roman Empire
    • ustvarjalec
      • Robert Kurelić
    • soavtor
      • Peter Štih (odg. ur.)
    • predmet
      • celjski grofje
      • Celjski (rodbina)
      • plemiške rodbine
      • zgodovina
      • srednje vek
    • opis
      • After Emperor Fridrich III had bestowed upon them the title of »princes« the counts of Cilli had attained the somewhat unique status of princes with no country of their own. Yet their princedom only lasted for a brief period, and the question of the recognition of their title remains unsolved. Investigated are the problems of symbolic and ritual communication and of the perception of social and political positions, prestige, and reputation during the two decades in which the counts had been recognized as princes of the Holy Roman Empire. By analyzing intitulations and salutations in various documents, letters, and chronicle entries the author tried to learn about the reactions of the society and politicians of that time to the new rank of the Cilli rulers. Just as interesting as their political ascent to the title of princes is the social structure of both medieval states in which the princes had lived, the Holy Roman Empire and the Hungarian-Croatian Kingdom.
      • Potem ko jim je cesar Fridrik III priznal samo »knežji naziv,« so postali Celjski grofje svojevrstni »knezi brez dežele.« Iz zgodovine je znano, kako kratkega veka je bila celjska kneževina. Vprašanje priznanja tega knežjega položaja pa ostaja odprto. Avtor članka je raziskal dvajsetletno obdobje, v katerem so bili Celjski grofje knezi Svetega Rimskega cesarstva. Zanimali so ga problemi simbolične in ritualne komunikacije in pa percepcija družbenopolitičnega položaja, prestiža in ugleda. Z analizo intitulacij in salutaci) v listinah, pismih in kroniških zapisih je želel preučiti reakcije tedanje družbenopolitične srenje na novi rang Celjskih grofov. Poleg vzpona Celjskih grofov do knežjega naziva in njihove popolne afirmacije avtorja zanima tudi družbena sestava obeh družbenopolitičnih tvorb, v katerih so Celjski grofje delovali, to je Svetega Rimskega cesarstva in Ogrsko-hrvaškega kraljestva.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 2006
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Bosanski/hrvaški/srbski
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcSa