logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Razprave in gradivo

Izključitev prekmurskih Madžarov iz agrarne reforme na osnovi podatkov popisa o maternem jeziku iz leta 1921


Avtor(ji):Attila Kovács
Soavtor(ji):Boris Jesih (odg. ur.), Mitja Žagar (gl. ur.)
Leto:2002
Založnik(i):Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Datoteke (1)
Ime:Razprave_in_gradiva-41.pdf
Velikost:13.98MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Pripadniki manjšin v Jugoslaviji so bili v času med obema vojnama izključeni iz pridobitve agrarne reforme, kljub temu, da uredbe in zakoni, ki so urejali pravno podlago reforme, take klavzule niso vsebovali. Dejstvo o izključitvi pripadnikov manjšin omenja skoraj vsaka študija, ki obravnava agrarno reformo na področju Jugoslavije v času med letoma 1918-1941. Na vprašanje, na osnovi česa so določili narodono pripadnost ljudem, ostaja neznano še dandanes. V študiji avtor predstavlja, kako je Okrožni agrarni urad iz Maribora - ki je upravljal agrarno reformo v Prekmurju - uporabil rezultate popisa iz leta 1921z namenom, da bi na osnovi podatkov, ki se nanašajo na materni jezik, pripadnike prekmurskih madžarov izključili iz agrarne reforme.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/4889
    • naslov
      • Izključitev prekmurskih Madžarov iz agrarne reforme na osnovi podatkov popisa o maternem jeziku iz leta 1921
    • avtor
      • Attila Kovács
    • soavtor
      • Boris Jesih (odg. ur.)
      • Mitja Žagar (gl. ur.)
    • predmet
      • 1918-41
      • Jugoslavija
      • agrarne reforme
      • manjšine
      • Prekmurje
      • 1918-41
      • Yugoslavia
      • agrarian reform
      • minorities
      • Prekmurje
    • opis
      • Pripadniki manjšin v Jugoslaviji so bili v času med obema vojnama izključeni iz pridobitve agrarne reforme, kljub temu, da uredbe in zakoni, ki so urejali pravno podlago reforme, take klavzule niso vsebovali. Dejstvo o izključitvi pripadnikov manjšin omenja skoraj vsaka študija, ki obravnava agrarno reformo na področju Jugoslavije v času med letoma 1918-1941. Na vprašanje, na osnovi česa so določili narodono pripadnost ljudem, ostaja neznano še dandanes. V študiji avtor predstavlja, kako je Okrožni agrarni urad iz Maribora - ki je upravljal agrarno reformo v Prekmurju - uporabil rezultate popisa iz leta 1921z namenom, da bi na osnovi podatkov, ki se nanašajo na materni jezik, pripadnike prekmurskih madžarov izključili iz agrarne reforme.
    • založnik
      • Inštitut za narodnostna vprašanja
    • datum
      • 2002
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd