Sestavek dokazuje, da je na urbani razvoj Maribora vplivala vrsta pogojev, ki je sooblikovala njegovo sedanjo podobo. Mednje spada zemljišče, ki je s svojim sistemom paralelnih teras pogojilo njegovo stopničenje od rečnega pristana do sedanje Gregorčičeve ulice, nato primarna vzporedniška smer ulic, ki je naselbini dala planimetrično zasnovo in končno lokacija glavnih objektov: župne cerkve, obeh dvorov, minoritskega samostana in židovskega geta, ki so fiksirali določene lokacijske točke. Sledi izoblikovanje Glavnega trga in meridianskega uličnega sistema ter končno mestno obzidje, ki je mestni areal spremenilo v trdno okvirjeno prizorišče, na katerem so se odigravala dogajanja naslednjih stoletij. Šestnajsto stoletje je dodalo obzidani Lent, osemnajsto stoletje komercialno tranzitno cesto, devetnajsto pa železniško vozlišče z velikimi delavnicami. Šele po osvoboditvi se je začelo mestno dogajanje načrtneje seliti iz starega jedra, vendar doslej še ni uspelo ustvariti enakovredne mu aglomeracije.