Če so ob zadnjem avstrijskem štetju prebivalstva leta 1910 na Spodjem Štajerskem prebivalci z nemškim »občevalnim jezikom« tovrili 15 % prebivalstva, so ob štetju 1921 tvorili le še 4,5 % in ob štetju 1931 2,3 % prebivalcev. Vzroki za drastičen upad števila nemškega prebivalstva na Spodnjem Štajerskem v času med obema vojnama tičijo v sistematični in brezkompromisni »reasimilacijski« politiki, ki je izhajala iz prepričanja, da so spodnještajerski Nemci v bistvu »po sistemu pobarvani Slovenci«, torej nemškutarji. Posledica te politike je bilo tudi množično izseljevanje v Avstrijo, ki pa ga (vsaj trenutno) ni mogoče natančno kvantificirati.