Migracije iz nekdanje Jugoslavije v prostor Slovenije so se po drugi svetovni vojni nadaljevali. Priseljevanje je bilo posledica zlasti industrijskega gospodarskega razvoja, ki je bilo v 70-ih in 80-ih letih najintenzivnejše, a so bili zaposleni praktično v vseh družbenih dejavnostih tudi zunaj gospodarstva. Potrebe Slovenije po delovni sili so diktirale v glavnem imigracijo moških, ki so jim navadno naknadno sledile družine. Največ priseljenih je bilo iz Bosne in Hercegovine, najštevilčnejše priseljenske etnične skupnosti so oblikovali Bošnjaki/Muslimani, Srbi in Hrvati.