Po razpadu avstro-ogrske monarhije in nastanku države južnih Slovanov leta 1918 ter po plebiscitu 1920 je prišlo do znatnih politično in ekonomsko pogojenih migracij, ko seje iz avstrijskih upravnih, univerzitetnih in industrijskih središč »vrnilo« veliko ljudi v južnoslovanske dežele. Zaradi odkritega protislovenskega pritiska - v manjši meri pa zaradi boljših zaposlitvenih in življenjskih možnosti - je Koroško zapustilo nekaj tisoč koroških Slovencev. Ta »eksodus« skoraj vse intelektualne elite označuje historična literatura kot najtežji poplebiscitni udarec za koroške Slovence.