logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Izganjanje jazza iz slovenske glasbene scene po drugi svetovni vojni


Avtor(ji):Aleš Gabrič
Soavtor(ji):Zdenko Čepič (odg. ur.), Damijan Guštin (gl. ur.)
Leto:2009
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Aleš Gabrič je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_novejso_zgodovino_2009-1.pdf
Velikost:6.36MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
S prihodom Komunistične partije na oblast leta 1945 se je v Jugoslaviji/Sloveniji zaostril odnos do zahodnih kulturnih vplivov. Na glasbeni sceni je postala sinonim nezaželenih zahodnih vplivov jazz glasba. V obdobju popolnega posnemanja sovjetskega kulturnega modela so oblasti na različne načine onemogočale izvajanje jazza, po informbirojevskem sporu med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo pa se je ta vrnil na program Radia Ljubljana. Polemike o tem, ali je jazz sprejemljiv za slovensko kulturno sceno, so se začele leta 1951, ko je oblast nakazala, da jazz glasbe ne bo več na silo izganjala iz programov kulturnih ustanov. Odnos do jazza je v petdesetih letih še nekajkrat zaznamoval razprave različnih političnih organov in polemik v medijih. Ob prelomu v šestdeseta leta je slovensko politično vodstvo dokončno spoznalo, da z jazzom v Sloveniji pravzaprav ni nič narobe.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/15146
    • naslov
      • Izganjanje jazza iz slovenske glasbene scene po drugi svetovni vojni
      • Banishing Jazz from the Slovenian Music Scene after World War II
    • avtor
      • Aleš Gabrič
    • soavtor
      • Zdenko Čepič (odg. ur.)
      • Damijan Guštin (gl. ur.)
    • predmet
      • Slovenija
      • politika
      • kulturna politika
      • jazz
      • popularna glasba
      • cenzura
      • Slovenia
      • politics
      • cultural policy
      • jazz
      • popular music
      • censorship
    • opis
      • S prihodom Komunistične partije na oblast leta 1945 se je v Jugoslaviji/Sloveniji zaostril odnos do zahodnih kulturnih vplivov. Na glasbeni sceni je postala sinonim nezaželenih zahodnih vplivov jazz glasba. V obdobju popolnega posnemanja sovjetskega kulturnega modela so oblasti na različne načine onemogočale izvajanje jazza, po informbirojevskem sporu med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo pa se je ta vrnil na program Radia Ljubljana. Polemike o tem, ali je jazz sprejemljiv za slovensko kulturno sceno, so se začele leta 1951, ko je oblast nakazala, da jazz glasbe ne bo več na silo izganjala iz programov kulturnih ustanov. Odnos do jazza je v petdesetih letih še nekajkrat zaznamoval razprave različnih političnih organov in polemik v medijih. Ob prelomu v šestdeseta leta je slovensko politično vodstvo dokončno spoznalo, da z jazzom v Sloveniji pravzaprav ni nič narobe.
      • As the Communist Party took over the power in 1945, in Yugoslavia/Slovenia the attitude to the cultural influences of the West became tenser. On the music scene, jazz became synonymous of unwanted Western influences. In the period of total imitation of the Soviet cultural model, the authorities prevented the performance of jazz in various ways, but after the Cominform dispute between Yugoslavia and the Soviet Union, jazz returned to the programme of Radio Ljubljana. The controversy whether jazz was acceptable for the Slovenian cultural scene started in 1951, when the authorities indicated they would not forcefully banish jazz from the programmes of cultural institutions. The attitude towards jazz in the 1950s was the subject of several discussions within various political bodies and debates in the media. At the turn of the 1950s, the Slovenian political leadership finally realised that there was actually nothing wrong with jazz in Slovenia.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2009
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd
    Seznam literature v delu (18)
    StranAvtorNaslovVirKrajZaložbaLeto
    294Ziherl, BorisZbrana dela, knjiga 3.Ljubljana1980
    294Amalietti, PeterZgodbe o jazzu : razvoj afroameriške glasbe med leti 1619-1964Ljubljana1986
    294Kajzer, AnaRazvoj slovenskega jazza v luči družbenih sprememb : diplomsko deloLjubljana2003
    295Tomc, GregorDruga SlovenijaLjubljana1989
    296Starr, Frederick S.Red and Hot : The Fate of Jazz in the Soviet UnionNew York1985
    297Zlobec, MarijanGlasbenik "za vse čase" : pogovor ob osemdesetletnici Bojana AdamičaDelo2014
    298Niedorfer, SrečkoTežka pot lahke glasbeVečer2010
    299Gabrič, AlešSocialistična kulturna revolucija : slovenska kulturna politika 1953-1962Ljubljana1955
    299Urbančič, BorisNekaj o jazzu in demokracijiLjudska pravica2029
    299Bravničar, MatijaJazzSlovenski poročevalec2030
    299Pahor, KarelŠe nekaj o jazzu in njegovem vzgojnem vplivuLjubljanski dnevnik2002
    300Ocvirk, VasjaDemokratično razpravljanje o jazzuBeseda1951
    300Adamič, BojanŠe o problematiki lahke glasbeSlovenski poročevalec2013
    300Perovšek, FranceMoja resnica : spominski utrinki iz delovanja po letu 1945 na Primorskem in v LjubljaniLjubljana1997
    302Zlobec, MarijanGlasbenik "za vse čase" : pogovor ob osemdesetletnici Bojana AdamičaDelo2014
    302Gabrijelčič, JanezJazz na dolenjski glasbeni sceniOblikovanje kulturnih ustanov in razvoj Novega mesta v kulturno središče DolenjskeNovo mesto2000
    302Zrnec, PrimožSprehod skozi štiri desetletja blejskih in ljubljanskih jazzovskih festivalov : diplomska nalogaLjubljana2000
    303Gabrič, AlešČas resne, čas zabavne glasbeRado Simoniti : pevec Goriških BrdNova Gorica2008