logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Zgodovinski časopis

Meje revolucije. Revolucija 1848 na Štajerskem, Slovenci in Dunajska oktobrska revolucija

Avtor(ji):Gerhard Pfeisinger
Soavtor(ji):Vasilij Melik (odg. ur.)
Leto:1996
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Zgodovinski časopis, 1996, št. 4
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:revolucija, 1848, oktobrska revolucija, Dunaj, Slovenci, Štajerska
Datoteke (1)
Ime:ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1996_LETNIK_50_STEVILKA_4.pdf
Velikost:7.80MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file161
Odpri
Prenesi
Opis
V Gradcu je v zadnjih mesecih pred revolucijo na podlagi splošnega poslabšanja življenjskih pogojev prišlo do večkratnih izrazov nezadovoljstva, ki jih je sodobnik povezoval s specifično »težnjo po upornosti.« Bilo bi pa popolnoma zgrešeno, če bi iz tega sklepali na neke vrste »avantgardno funkcijo« lokalno omejenih dogodkov. Ko je že s skoraj vsake stavbe v Gradcu plapolala nemška zastava, so se od aprila dalje vse pogosteje pojavljale tudi črno-rumene zastave s slovanskimi modro-belo-rdečimi trakovi. Agitatorji za enotno Nemčijo so v tem videli »jasno izdajstvo nove domovine« in več kot enkrat je prišlo do močnih sporov med nacionalisti obeh taborov. »Nemci« so v slovanski majorizaciji Avstrije videli nevarnost, da bi avstrijski Slovani lahko sklenili zvezo s svojimi »narodnostnimi tovariši« v Rusiji. Zato naj bi Avstrija potrebovala »novi kitajski zid nemške zvezne države.« Le »zaradi težko dosežene svobode« naj bi izobešali nemške zastave. Nasprotno so Slovenci na Štajerskem trdili, »da spadamo k ustavnemu cesarstvu Avstriji, da želimo, da se prizna in ohranja njegova suverenost in integriteta v srčno prijateljski povezavi z Nemčijo, hočemo pa, da se obstoj našega naroda upošteva in zagotavlja ...«
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/14778
    • naslov
      • Meje revolucije. Revolucija 1848 na Štajerskem, Slovenci in Dunajska oktobrska revolucija
      • The Boundaries of Revolution. The 1848 Revolution in Styria; Slovenes and the October Revolution in Vienna
    • ustvarjalec
      • Gerhard Pfeisinger
    • soavtor
      • Vasilij Melik (odg. ur.)
    • predmet
      • revolucija
      • 1848
      • oktobrska revolucija
      • Dunaj
      • Slovenci
      • Štajerska
    • opis
      • Based on general living conditions which worsened considerably during the last few months before the revolution, there were several outbursts of discontent which were linked to a specific »striving for rebellion.« It would be totally wrong, however, if they were viewed as a kind of an »avantgarde function« of locally limited events. With most of the buildings in Graz already displaying German flags, an increasing number of black and white flags with blue, white, and red (i.e. Slavonic) ribbons had been appearing since April. Those who agitated for a unified Germany viewed them as a »clear betrayal of the new homeland,« and severe disputes between nationalists on both sides occurred more than once. »Germans« viewed the Slavic majorization of Austria as a danger of possible alliance of Austrian Slavs with their »ethnic comrades« in Russia. In order to prevent this, Austria would need a »new Chinese wall of the German federal state.« German flags were supposedly displayed only due to a »hard-won freedom.« Contrary to this, Slovenes in Styria maintained that »we belong to the constitutional Austrian Empire, we wish for its sovereignty and integrity, as well as a heart-felt connection with Germany, to be acknowledged, but at the same time demand that the existence of our people be assured and taken into account...«
      • V Gradcu je v zadnjih mesecih pred revolucijo na podlagi splošnega poslabšanja življenjskih pogojev prišlo do večkratnih izrazov nezadovoljstva, ki jih je sodobnik povezoval s specifično »težnjo po upornosti.« Bilo bi pa popolnoma zgrešeno, če bi iz tega sklepali na neke vrste »avantgardno funkcijo« lokalno omejenih dogodkov. Ko je že s skoraj vsake stavbe v Gradcu plapolala nemška zastava, so se od aprila dalje vse pogosteje pojavljale tudi črno-rumene zastave s slovanskimi modro-belo-rdečimi trakovi. Agitatorji za enotno Nemčijo so v tem videli »jasno izdajstvo nove domovine« in več kot enkrat je prišlo do močnih sporov med nacionalisti obeh taborov. »Nemci« so v slovanski majorizaciji Avstrije videli nevarnost, da bi avstrijski Slovani lahko sklenili zvezo s svojimi »narodnostnimi tovariši« v Rusiji. Zato naj bi Avstrija potrebovala »novi kitajski zid nemške zvezne države.« Le »zaradi težko dosežene svobode« naj bi izobešali nemške zastave. Nasprotno so Slovenci na Štajerskem trdili, »da spadamo k ustavnemu cesarstvu Avstriji, da želimo, da se prizna in ohranja njegova suverenost in integriteta v srčno prijateljski povezavi z Nemčijo, hočemo pa, da se obstoj našega naroda upošteva in zagotavlja ...«
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 1996
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd