logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Zgodovinski časopis

Nekaj opazk o vlogi Primoža Trubarja v začetkih slovenskega knjižnega jezika


Avtor(ji):Igor Grdina
Soavtor(ji):Vasilij Melik (odg. ur.)
Leto:1995
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Datoteke (1)
Ime:ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1995_LETNIK_49_STEVILKA_3.pdf
Velikost:8.72MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Slovenščina, ki se je do Trubarja (1508-1586) zapisovala, po njem pa pisala, je postala knjižni jezik leta 1550. Pri tem ni šlo za preprost povzdig te ali one narečne ali mestne govorice v knjižni jezik, kakor se je mislilo doslej, temveč za globoko premišljeno konstrukcijo, ustvarjalno na podlagi Trubarjeve praktične izkušnje s stanovsko in prostorsko različnimi govoricami Slovencev 16. stoletja, reformacijske ideje o čim širši razumljivosti knjižnega jezika in na podlagi poznavanja več knjižnih tradicij na evropskem Zahodu.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/14694
    • naslov
      • Nekaj opazk o vlogi Primoža Trubarja v začetkih slovenskega knjižnega jezika
      • Some Observations Considering the Role of Primož Trubar in First Stages of Slovene Literary Language Development
    • ustvarjalec
      • Igor Grdina
    • soavtor
      • Vasilij Melik (odg. ur.)
    • predmet
      • slovenščina
      • knjižni jezik
      • protestantizem
    • opis
      • The Slovene language, up to Trubar (1508—1586) just registered and from then on also written down, vvas made a literary language in 1550. The point was not a simple giving more importance to one or another dialect or language spoken in a town, as thought up till now, but a well considered construction, made on the basis of Trubar's practical experience with spoken languages of Slovenes in the 16th century, different as to the walks of life and area, on the basis of reformation ideas about a wider comprehension of the literary language, as well as on the basis of knowledge of several literary traditions in Western Europe.
      • Slovenščina, ki se je do Trubarja (1508-1586) zapisovala, po njem pa pisala, je postala knjižni jezik leta 1550. Pri tem ni šlo za preprost povzdig te ali one narečne ali mestne govorice v knjižni jezik, kakor se je mislilo doslej, temveč za globoko premišljeno konstrukcijo, ustvarjalno na podlagi Trubarjeve praktične izkušnje s stanovsko in prostorsko različnimi govoricami Slovencev 16. stoletja, reformacijske ideje o čim širši razumljivosti knjižnega jezika in na podlagi poznavanja več knjižnih tradicij na evropskem Zahodu.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 1995
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd