Slovensko učeno kulturo najodličneje predstavljajo: obredje ustoličevanja koroških vojvod, Brižinski spomeniki ter delovanje Konstantina Filozofa in Metodija v Spodnji Panoniji. V koroški Vojvodini je imel slovenski jezik docela nezamenljivo uradno deželnoreprezentativno vlogo, prav tako je premogel posebne pravice v deželnem sodstvu. Slovansko pismenstvo svetih bratov — vključno z njunim jezikom — predstavlja v njuni generaciji kulturo srednjeevropskih Slovanov, med katerimi zavzemajo Slovenci s posredništvom med njim in karantanskim plemenstvom, katerega nasledek so Brižinski spomeniki, poseben položaj. V učeni kulturi srednjega veka je skupnost Slovencev znana, čeprav pod različnimi imeni.