Avtor pri pregledu zgodovinopisja ob slovenski zahodni meji posebej obdela slovensko in italijansko historiografijo. Opozarja na vrsto razlik med obema, zlasti pa na številčnost italijanskih del v primerjavi s slovenskimi. Posebej se ustavi ob vseh institucijah, ki izdajajo svoja glasila na italijanskem. Opažati je, da se sosednja historiografija počasi osvobaja starih ideoloških in kulturnopolitičnih okvirjev ter se počasi polašča novih metodoloških prijemov.