Slivarji so bili občasna skupina ljudi, ki se je sezonsko ukvarjala z lupljenjem in sušenjem sliv. Prosti čas in delovna sila se je uporabljala za zaslužek za izboljšanje življenjskega standarda, ob tem da je glavni smoter in poklic ostal kmetijsko delo. Slivarska dejavnost sega v prva desetletja 19. stoletja. Iz Goriških Brd, Soške in Vipavske doline se je prenesla v številne dolenjske, štajerske in hrvaške kraje, kjer se je udomačila, širila in krepila, dokler ni leta 1959 popolnoma zamrla. Predelava sliv v prinele je bila najštevilneje zastopana postranska dejavnost v življenju vinogradniškega prebivalstva. Poleg zaslužka je lupljenje in sušenje sliv dajalo obilo možnosti za družabno življenje.