logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Zgodovinski časopis

Narodnostno stanje in slovensko-nemška etnična meja na Štajerskem kot dejavnik osvoboditve severovzhodne Slovenije 1918/1919

Avtor(ji):Bogo Grafenauer
Soavtor(ji):Vasilij Melik (odg. ur.)
Leto:1979
Založnik(i):Zgodovinsko društvo za Slovenijo, Ljubljana
Vir(i):Zgodovinski časopis, 1979, št. 3
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Štajerska, priključitev, Jugoslavija, slovensko-nemška meja
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Bogo Grafenauer je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1979_LETNIK_33_STEVILKA_3.pdf
Velikost:8.41MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file99
Odpri
Prenesi
Opis
Odločitev o dokončni priključitvi južnega — slovenskega dela Štajerske Jugoslaviji (s senžermensko mirovno pogodbo 1919) je temeljila na štirih zgodovinskih temeljih. Najprej na dejstvu, da je bilo mariborsko okrožje sredi 19. stoletja urejeno kot slovensko in da je bil 1859 prestavljen v Maribor sedež slovenske lavantinske škofije. Od taborskega do deklaracijskega gibanja se vleče razvoj močnega slovenskega narodnega gibanja. Oborožena akcija pod Maistrovim vodstvom in predvsem francoska podpora na mirovnih pogajanjih sta v zaključni fazi prispevali k omenjeni odločitvi. Razprava analizira predvsem etnično stanje v letih 1848—1910.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/13129
    • naslov
      • Narodnostno stanje in slovensko-nemška etnična meja na Štajerskem kot dejavnik osvoboditve severovzhodne Slovenije 1918/1919
      • Ethnic Relation and the Slovene-German Ethnic Frontier in Stiria as Element of Liberation of the North-East Slovenia in 1918/1919
    • ustvarjalec
      • Bogo Grafenauer
    • soavtor
      • Vasilij Melik (odg. ur.)
    • predmet
      • Štajerska
      • priključitev
      • Jugoslavija
      • slovensko-nemška meja
    • opis
      • Decision on uniting southern i. e. Slovene part of Stvria vvith Yugoslavia (1919) vvas taken regarding four historical corner stones: the Maribor distriet had been founded as a Slovene distriet in the middle of the 19th century and Maribor became a seat of the Slovene diocese in 1859; the Slovene national movement in Styria had been strengthening from "tabori" movement (in sixties) to the "declaration movement" (in 1917/18); the armed action under general Maister's command and finally also the French support at the peace conference added to the decision on uniting. The present treatise analyses above all the ethnic relation in the period 1848—1910.
      • Odločitev o dokončni priključitvi južnega — slovenskega dela Štajerske Jugoslaviji (s senžermensko mirovno pogodbo 1919) je temeljila na štirih zgodovinskih temeljih. Najprej na dejstvu, da je bilo mariborsko okrožje sredi 19. stoletja urejeno kot slovensko in da je bil 1859 prestavljen v Maribor sedež slovenske lavantinske škofije. Od taborskega do deklaracijskega gibanja se vleče razvoj močnega slovenskega narodnega gibanja. Oborožena akcija pod Maistrovim vodstvom in predvsem francoska podpora na mirovnih pogajanjih sta v zaključni fazi prispevali k omenjeni odločitvi. Razprava analizira predvsem etnično stanje v letih 1848—1910.
    • založnik
      • Zgodovinsko društvo za Slovenijo
    • datum
      • 1979
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd