Pozvonilo je pri sodniku. Bila je polna miza sami papirji in listi dokazi in slike. Pripravil se je nanjo z dušo in telesom. Vstopila je in rekla: prosim vzemite na znanje sem živčno bolna štirideset let sem stara osivela sem že. Živčno me dela zvonjenje ure na stolpu. Zato sem osivela. Sem se zato rodila? Če bi se sama izbrala, bi se izbrala boljšo. Sodnik je vzel na znanje. Dvignil je slušalko: naj ura ne bije ponoči. Od takrat je ura bila podnevi. Ponoči je stala. Bi dvignil slušalko, bi ustavil še čas.