Sodelavec Tribune Paja Kanižaj je bil obsojen na 4 mesece zapora. Kaj je zakrivil? V prispevku, ki je izšel na predzadnji strani Tribune, je napisal, da se na sodišču sprejema podkupnina. Kdo ga je tožil? Občinsko sodišče. Kdo mu je sodil? Okrožno sodišče. Kdo ga je zagovarjal? Nihče, ker obtoženec nima dovolj sredstev, da bi plačal odvetnika. Kje je bila sodba? V veliki sodni dvorani. Kdo je prisostvoval sodbi? Toženec, javni tožilec, sodnik, dva porotnika, dve priči, člani občinskega sodišča in tovariš, ki je odpiral vrata. Kdo je obsojenec? Pavel Kanižaj, študent iz Zagreba, ki piše humoristične prispevke za različne liste in tudi za Pavliho, ki v številki prejšnje srede namiguje, da sprejema zapisnikarica stanovanjske komisije podkupnino. Kdo je o izrečeni kazni razpravljal? Dnevni časopis v kriminalni rubriki. In kaj sedaj? Kako … Nič! Nič, saj je pravici zadoščeno. Nič. Pravici je zadoščeno. Pavel Kanižaj je napisal slabo satiro, v kateri je uporabil nepodprto žaljivo trditev – torej obrekovanje. Proti tedanjemu odgovornemu uredniku je postopek ustavljen, saj formalno ni kriv, ker so pravega krivca izsledili in dejansko ni kriv, ker niti pred objavo, niti po objavi ni imel časa, da bi članek prebral. Nihče od nas ni kriv, saj mi ne pišemo satir, posebno pa ne takih. Mi nismo krivi, saj ne pišemo takih satir, ne delamo takih stvari in o tem ne razmišljamo. Ne razmišljamo, vsaj glasno ne razmišljamo, in to je dobro. Kdor pa dela drugače, si je sam kriv, in prav mu je. No, in tako je pravici zopet zadoščeno, in mi smo lahko zadovoljni.