Judovska skupnost v Sloveniji na predvečer holokavsta

Andrej Pančur Judovska skupnost v Sloveniji na predvečer holokavsta Celje 2011 Kolofon Kazala Kazalo poglavij Seznam grafov in slik Seznam tabel Imensko kazalo Krajevno kazalo Iskanje

Uvod

Subjektivnost številčnih podatkov

Bralci se bodo v večjem delu te knjige v glavnem srečevali z na prvi pogled suhoparnimi statističnimi podatki o Judih v Sloveniji pred drugo svetovno vojno. Toda statistični podatki niso le gole in brezosebne številke. Tako ustvarjalec statističnih podatkov kot njihov bralec se morata namreč zavedati, da je vsaka standardizacija, ki jo je opravil ustvarjalec statističnih podatkov, nujno tudi klasifikacija. Klasifikacija pa je kognitivni proces in zato nujno subjektivna.Prim. . To ne valja samo za raziskovalce, ki pri svojem delu izvajajo klasifikacijo, temveč tudi za državne oblasti. Prav popisi prebivalstva so eden najočitnejših primerov uradnega klasificiranja prebivalstva, . pri katerih so si uradne oblasti pri razvrščanju prebivalstva v skupine, ki naj bi bile s popisi opisane, le-te v resnici šele izmišljale in utemeljevale.Prim. .

V primeru statističnih podatkov o judovski skupnosti v Sloveniji pred drugo svetovno vojno se podatki statističnih uradov in posameznih raziskovalcev zelo razlikujejo. V zadnjem uradnem jugoslovanskem popisu Kraljevine Jugoslavije je bilo na ozemlju Slovenije (Dravske banovine) leta 1931 popisanih 820 prebivalcev z judovsko vero. . Po podatkih Zveze judovskih občin Jugoslavije so v jugoslovanski Sloveniji (Dravski banovini) leta 1938 našteli 760 članov judovskih verskih občin. . Po drugih podatkih Zveze judovskih občin Jugoslavije sta imeli judovski verski občini iz Slovenije leta 1940 845 članov, od tega verska občina Murska Sobota 711 in Lendava 134. . Ti podatki se torej skoraj povsem ujemajo, zaradi česar bi lahko upravičeno sklepali, da je v jugoslovanski Sloveniji v 30. letih 20. stoletja živelo okoli 800 Judov. Toda prav vsak raziskovalec, ki se je ukvarjal z zgodovino Judov pred in med drugo svetovno vojno, bo ta dva podatka smatral za prenizka. Pri popisih prebivalstva bi bilo namreč potrebno prišteti še vse tiste osebe in njihove družinske člane, kateri so zapustili judovsko vero, pri članih judovskih verskih občina pa dodatno še vse tiste judovske vernike, ki niso bili člani judovskih občin iz slovenskega ozemlja, čeprav so prebivali v Sloveniji. Toda med raziskovalci ni enotnega mnenja o tem, koliko je bilo v jugoslovanski Sloveniji pred drugo svetovno vojno v resnici vseh Judov. Jaša Romanov je tako podatke Zveze judovskih verskih občin iz leta 1940 korigiral na okoli 1000. . Klemen Jelinčič Boeta je prepričan, da bi bilo potrebno to število dvigniti na okoli 1500. . Še več - po nekaterih ocenah naj bi bilo tedaj pri nas živelo okrog 4.000 Judov. . Povsem različni podatki o številu Judov pred drugo svetovno vojno se pojavljajo celo enih in istih publikacijah, v kateri so svoje prispevke objavili različni avtorji.Različni podatki so navedeni celo v tematski številki revije Zgodovina v šoli, ki je namenjena slovenskim učiteljem zgodovine. Ta številka revije je posvečena prav pouku zgodovine o holokavstu. Glej: ; . Primerjaj še prispevke iz zbornika: ; ; . Občasno pa naletimo tudi na očitno povsem napačne podatke.V neobjavljeni raziskavi Judovske skupnosti Slovenije se po podatkih iz publikacije Splošni pregled Dravske banovine navaja popis prebivalstva iz leta 1939, po katerem je na ozemlju takratne jugoslovanske Slovenije leta 1939 živelo 1533 prebivalcev judovske vere. Toda, če sami pogledamo to publikacijo, ugotovimo, da so v njej podatki o popisu prebivalstva iz leta 1931, ki je za Dravsko banovino naštel 820 Judov. Glej: ; .

Modernizacija

Toda prav čim bolj natančni osnovni statistični podatki o judovskem prebivalstvu so osnova za vsakršno temeljitejšo razumevanje dramatičnih socialnih in gospodarskih procesov, ki so se v stoletju pred drugo svetovno vojno odvijali v Evropi. Modernizacija je ključni pojem za razumevanje zgodovine Judov v 19. in zgodnjem 20. stoletju. Za ta čas lahko zgodovino Judov v procesu modernizacije evropskih družb označimo za resnično zgodbo o uspehu. V prejšnjih obdobjih je bilo judovsko prebivalstvo v Evropi manjšina, ki se je glede vere, jezika, gospodarskega udejstvovanja in nenazadnje načina življenja povsem razlikovala od večinskega prebivalstva. Toda pod vplivom razsvetljenstva in liberalizma so evropski Judje postopoma dobili enake pravice kot ostali državljani. Z doseženo emancipacijo judovskega prebivalstva je tako nastopil proces vključevanja Judov v porajajočo se moderno družbo. Vedno večji del judovskega prebivalstva je ponujeno priložnost dobro izkoristil. Evropski Judje so tako v primerjavi s svojim večinskim okoljem postali relativno uspešna skupina prebivalstva, ki je predstavljala pomemben del tako meščanstva po premoženju kot meščanstva po izobrazbi. Toda kljub tej uspešni integraciji v moderno družbo, je bila za Jude kot celota še vedno značilna specifična demografska, gospodarska in socialna struktura. .

Še do pred nekaj leti je obstajalo le nekaj parcialnih raziskav, v katerih lahko najdemo tudi podatke o strukturi judovskega prebivalstva v Sloveniji pred drugo svetovno vojno. Te raziskave so se te problematike bolj natančno dotaknile le v primeru zgodovine Judov v Ljubljani, . Lendavi . in celotnem Prekmurju, . druge študije pa so se te problematike dotaknile, pri čemer niso povedale nič novega. Šele pred dvema letoma je avtor te monografije objavil prispevek, v katerem je predstavil demografski in socialni razvoj judovskega prebivalstva na celotnem ozemlju jugoslovanske Slovenije v desetletjih pred drugo svetovno vojno. . Ta prispevek mi je nato služil kot osnova pri pisanju monografije, ki jo bralec sedaj drži v svojih rokah.

Številke dobijo imena

Dosedanje raziskave so se v glavnem naslanjale na številne statistične popise prebivalstva, ki so jih periodično izvajali v Habsburški monarhiji in v Jugoslaviji. Toda tako v Habsburški monarhiji kot tudi v prvi Jugoslaviji niso priznavali posebne judovske narodnosti, zaradi česar je judovsko prebivalstvo v statističnih podatkih zajeto le glede na njihovo versko pripadnost. Poleg tega ti statistični popisi prinašajo le osnovne podatke o Judih, na podlagi katerih ni mogoče narediti poglobljene analize o njihovi demografski, gospodarski in socialni strukturi. Vse te gole številke iz statističnih podatkov nam pri raziskovanju o judovskem prebivalstvu Slovenije ne koristijo veliko, če za njimi ne stojijo konkretna imena. Originalne popisnice, na katerih so zabeležena tudi konkretna imena popisanih oseb, so ohranjena le za nekatere kraje v Sloveniji. Pri tem so samo v primeru Ljubljane ohranjene za vse popise, ki so potekali pred drugo svetovno vojno. Zato nam preprosto manjkajo konkretni podatki o tistih stalnih ali začasnih prebivalcih takratne Slovenije, ki so bili pred drugo svetovno vojno opredeljeni kot pripadniki judovske vere.

Drugi način pridobitve konkretnih podatkov o judovskih vernikih so evidence članov judovskih verskih občin. Ker so vsi Judje določenega ozemlja morali biti člani na tem ozemlju pristojne judovske občine, bi morale judovske občine imeti zelo natančne evidence o svojih članih in s tem o celotnem judovskem prebivalstvu na svojem ozemlju. Zlasti še, ker so judovske občine vodile tudi od države uradno priznane matične knjige. Za judovske verske občine so bile te evidence toliko bolj pomembne, ker so njihovi polnoletni in gospodarsko samostojni člani morali plačevati verski davek, iz katerega so občine financirale svoje delovanje. Toda po drugi strani nekateri Judje prav zaradi tega davka svoje judovske verske pripadnosti niso hoteli prijaviti državnim oblastem in še manj pristojni judovski verski občini. S tem so se hoteli izogniti plačevanju verskega davka. Nezanesljive so bile tudi uradne evidence o judovskih vernikih. Ljubljanski mestni magistrat je tako npr. po prvi svetovni vojni vodil samo osebno evidenco prebivalstva, v okvir tega pa ni spadalo popisovanje glede na versko pripadnost. Za vodenje takšne evidence so bile po njihovem mnenju v primeru Judov pristojne same judovske verske občine. . Zato ni nič čudnega, če so prav podatki o nekdanjih kranjskih in štajerskih Judih zelo pomanjkljivi, . saj so ves čas živeli pod pristojnostjo judovskih verskih občin, katere so imele sedež izven njihovega ožjega ozemlja (Gradec 1893-1921, Zagreb 1921-1929, Varaždin 1921-1929 in Murska Sobota 1929-1941).

Celo sami Judje z nekdanje Štajerske in Kranjske niso poznali natančnih podatkov o pripadnikih lastne judovske skupnosti. Ko so npr. uradniki ljubljanske oblasti konec leta 1927 zaslišali ljubljanskega judovskega trgovca Karla Bollafija o stanju judovske skupnosti v ljubljanski oblasti, Ljubljanska oblast je obstajala med leti 1922 in 1929 ter je obsegala nekdanjo Kranjsko, ozemlje nekdanje Štajerske na levem bregu Save in hrvaški okraj Kastav. je menil, da je v Ljubljani le približno 10 judovskih družin, nekaj da jih je še na Bizeljskem, v industrijskih podjetjih v Kranju in še kje drugje. ; . Bollafio je bil uradnim oblastem poznan kot eden najbolj uglednih članov ljubljanske judovske skupnosti. Kot takšen je kar dobro poznal stanje te skupnosti v ljubljanski oblasti, saj se njegovi podatki za Bizeljsko ujemajo s podatki iz uradnih popisov prebivalstva par let kasneje. Kljub temu pa je ravno za domačo Ljubljano navajal odločno prenizko številko.

Podatki o teh in drugih Judih iz nekdanje Štajerske in Kranjske, katere omenjajo dokumenti, ki jih navajam v prejšnjem in v naslednjih odstavkih, so zbrani v tabeli Priloge 1: Poimenski seznam članov judovskih občin iz slovenske Štajerske in Kranjske konec dvajsetih let 20. stoletja.

Poimenske podatke o nekaterih članih judovske skupnosti z nekdanje Štajerske in Kranjske najdemo tudi v prošnji Judov iz ljubljanske in mariborske oblasti Mariborska oblast je obstajala med leti 1922 in 1929 ter je obsegala večji del nekdanje Spodnje Štajerske (brez srezov na levem bregu Save), celotno Prekmurje in hrvaško Medžimurje s srezoma Čakovec in Prelog. iz leta 1929. V njej so se zavzeli za ustanovitev samostojne judovske verske občine na celotnem območju mariborske in ljubljanske oblasti, razen na območju srezov Murska Sobota, Dolnja Lendava, Čakovec in Prelog, pri čemer jim je uspelo zbrati podpise 53 članov judovske skupnosti s stalnim bivališčem v srezih Ptuj, Ormož, Ljutomer, Maribor, Celje in Ljubljana. V imenu družin, torej soproge in mladoletnih otrok, so se pod prošnjo podpisali samo družinski poglavarji, . zato je bilo skupno število teh Judov nekajkrat večje. Ob tem med njimi zopet manjka kar nekaj pripadnikov judovske skupnosti, saj naj bi jih bilo po popisu iz leta 1931 v teh srezih prisotnih vsaj 263. Precej Judov iz popisov prebivalstva se je v Sloveniji zadrževalo le kratek čas. V primeru, če je takrat ravnokar potekal popis prebivalstva, so jih oblasti sicer popisale, toda sama judovska skupnost jih vseeno ni mogla šteti za svoje člana. Če so ga seveda sploh poznali kot Juda.

Mobilnost tega judovskega prebivalstva je bila namreč zelo velika. Od prej omenjenih Judov jih je npr. leta 1937, ko je bil narejen veliko bolj natančen popis judovskega prebivalstva v Dravski banovini, . tu živelo samo še 31. Zato je o njih zbranih veliko več podatkov kot o dvaindvajsetih Judih, ki jih kasnejši popisi judovskega prebivalstva več ne omenjajo. Nekateri od teh Judov so skoraj sigurno umrli, Viljem Steinherz je npr. umrl leta 1931. Njegov sin Gustav je živel v Zagrebu, kjer se je tudi ukvarjal s trgovino. Na začetku druge svetovne vojne je prišel v nemško ujetništvo. Gl.: . drugi so se verjetno izselili v druge jugoslovanske kraje oziroma so se vrnili v tujino. Mnogi od teh Judov namreč sploh niso bili jugoslovanski državljani, . zato je bila verjetno tudi njihova mobilnost toliko večja.

V seznamu iz leta 1929 so zlasti slabo zastopani ljubljanski Judje. Med podpisniki je bilo tako samo 9 Judov iz Ljubljane. Nasprotno jih je bilo iz celjskega sreza 15 in iz mariborskega 29. . Glede na podatke judovskih verskih občin iz Varaždina in Zagreba pa bi moralo na Štajerskem živeti 38 družinskih poglavarjev, v Ljubljani pa celo 20 judovskih družin. . Prav tako naj bi leta 1929 verski davek plačevalo 20 ljubljanskih in samo 24 štajerskih Judov. .

Veliko bolj obsežen je seznam ljubljanskih Judov, katerega je za potrebe evidence šoloobveznih otrok judovske vere 21. julija 1928 sestavil mestni magistrat v Ljubljani. Poleg dvanajstih družinskih poglavarjev, skupaj z njihovim poklicem in stanovanjem, so v tem seznamu zabeleženi tudi njihovi trije šoloobvezni otroci. Poleg petih oseb, ki se omenjajo v obeh seznamih, je v tem seznamu kar deset novo dodatnih ljubljanskih Judov. Med njimi najdemo celo Oskarja Ebenspangerja, ki je že leta 1905 prestopil v katoliško vero. Hkrati je naveden še njegov oče Albert Ebenspanger in Viljem Spitzer. . Obeh pa ni na spodaj omenjenemu seznamu članov judovske skupnosti iz leta 1937. Albert Ebenspanger je namreč takrat že umrl. Zelo natančne podatke (ime in priimek, datum in kraj rojstva, ime očeta in matere, sedanje bivališče in domovinska pristojnost) o šoloobveznih otrocih judovske vere in njihovih starših so poslali tudi iz brežiškega sreza. Zanimivo je, da večine od teh Judov kasneje ni več mogoče najti na kasnejšemu seznamu iz leta 1937 (Anita Fischer, Jeanette Weiss, Štefica Salzberger in Mikša Proper), in da so prvi trije živeli na istem naslovu kot Josip Zwieback. . Ta je kot poslovodja Jugo-tanina ostal v Sevnici vse do druge svetovne vojne in je tu celo pridobil domovinsko pravico.

Relativno dokaj popolne podatke o nekdanjih in sedanjih članih judovskih občin iz Dravske banovine so dostopni šele za leto 1937. Ta popis sedanjih in nekdanjih članov judovskih verskih občin iz Dravske banovine iz leta 1937 je še toliko bolj dragocen in trenutno tudi edinstven vir, ki nam omogoča natančno analizo judovskega prebivalstva iz večjega dela sedanje Slovenije. .

7. aprila 1937 je Zveza judovskih verskih občin v Beogradu kot krovna organizacija vseh judovskih verskih občin v Jugoslaviji zaprosila Kraljevo bansko uprave Dravske banovine v Ljubljani, če ji lahko dostavi spisek Judov in njihovih bivališč na ozemlju Dravske banovine. . Zveza judovskih verskih občin je spisek potrebovala zaradi vodenja čim bolj natančne evidence članstva judovskih verskih občin iz Murske Sobote in Lendave, kateri sta takrat zajemali vse Jude z ozemlja Dravske banovine. Zato je banska uprava Dravske banovine naročila vsem okrajnim načelstvom in mestnim poglavarstvom, naj zberejo podatke o vseh Judih, ki bivajo na ozemlju Dravske banovine. Pri tem naj bi popisali tiste Jude, ki imajo judovsko vero in tudi tiste, ki so izstopili iz judovske vere in so bili takrat brez vere. Popisovali so rodbinsko, rojstno in dekliško ime, datum in kraj rojstva, državljanstvo, domovinsko pravico, poklic, bivališče in od kdaj konkretna oseba biva v državi. Prvenstveno so popisovali tako imenovane družinske poglavarje. To so bili večinoma polnoletni samski ali poročeni moški. Žena in/ali otroci so bili tako njihovi družinski člani. Če je bila polnoletna ženska vdova, ločena ali samska, je bila prav tako popisana kot samostojna oseba in je bila družinski poglavar svojih morebitnih mladoletnih otrok. Zato so zbirali tudi natančne podatke o stanu samostojnih moških in ženskih oseb (poročen, vdovec, samec). Pri poročenih so vpisovali še ime in veroizpoved njegove žene ter imena in rojstne podatke njegovih mladoletnih otrok. Polnoletni otroci so bili navedeni že kot samostojne osebe. Posebej so zbirali še podatke o morebitnih spremembah rodbinskih imen in morebitne podatke o pridobitvi jugoslovanskega državljanstva. .

V naslednjih mesecih je banski upravi nato uspelo zbrati zahtevane podatke o Judih. Ti podatki so dokaj natančno odražali prisotnost judovskega prebivalstva v Dravski banovini okoli 1. maja 1937. Skupaj je bilo natančno popisano 778 Judov. Ta popis zelo dobro odraža številčnost in predvsem strukturo judovske skupnosti v jugoslovanski Sloveniji na predvečer holokavsta. Nacistično preganjanje Judov je namreč med Judi povzročilo dramatične demografske spremembe. Že takoj po nacističnem prevzemu oblasti leta 1933 so številni nemški Judje začeli iskati varno zatočišče pred nacističnim preganjanjem. Prvi večji begunski val je nemške Jude zajel že leta 1933, nakar je le nekoliko pojenjal. . Veliko beguncev je bežalo tudi preko Jugoslavije. Med leti 1933 in 1941 je v Jugoslavijo prišlo okoli 55.000 judovskih beguncev. . Največ se jih je zadrževalo v Zagrebu. . Na slovenskem ozemlju se jih je za daljši čas ustavilo le nekaj. Po uradnih podatkih jih je bilo leta 1937 v Dravski banovini le 16, od tega 10 v okraju Radovljica, 5 v okraju Maribor levi breg in eden v Ljubljani. Če primerjamo te številčne podatke s popisom Judov v Dravski banovini, ki je bil prav tako opravljen leta 1937, ugotovimo, da so bili praktično vsi Judje, ki so takrat živeli na Bledu, v resnici nemški begunci, ki so se na Bled zatekli šele po letu 1933. Podobno se je tudi nemška judovska družina Hirschl in 74 letna vdova Uffenheimer v Košake pri Mariboru zatekli šele v letih 1933-34. Edina Judinja, ki je takrat živela na Bledu in je ni bilo mogoče prišteti k beguncem, je bila sicer v Berlinu rojena Božena Grünwald, ki je takrat imela češkoslovaško državljanstvo. Toda že par let kasneje so jugoslovanske oblasti tudi njo lahko začele prištevati k beguncem. .

Do leta 1937 so le redko kateri judovski begunci bežali na varno preko Jugoslavije, še manj pa preko Slovenije. Toda to število beguncev se je dramatično povečalo po nemški priključitvi Avstrije marca 1938, Sudetov septembra 1938 in še preostale Češke marca 1939. Zato lahko upravičeno rečemo, da je bilo leto 1937 zadnje leto, ko nacistično preganjanje še ni imelo nobenega opaznejšega vpliva na judovsko skupnost v Sloveniji.

Popis Judov iz leta 1937 pa seveda še zdaleč ni povsem popoln. Tega se je dobro zavedal tudi uradnik, ki je napisal poročilo o dobljenih rezultatih, čeprav podatki očitno niso popolni in povsem točni. . Zato sem te podatke dopolnil še z različnimi drugimi arhivskimi in tiskanimi podatki o Judih na ozemlju današnje Slovenije. V posebnih tabelah sem zbral podatke o približno tisoč osebah. Poleg Judov iz popisa iz leta 1937 so tako bolj ali manj natančno popisani Judje, ki so bili lastniki različnih podjetij in zemljišč ter Judje, katere je okupator preganjal med drugo svetovno vojno. Popisane so tako judovske osebe z judovsko vero kot osebe s katoliško, evangeličansko, pravoslavno ali kakšno drugo vero ter seveda še judovske osebe brez vere. Po možnosti so popisani tudi njihovi možje ali žene, ki niso bili Judje. Tako zbrani podatki ne odražajo nekega trenutnega stanja v judovski skupnosti, saj zajemajo podatke o osebah, ki so na ozemlju današnje Slovenije prebivale med leti 1937/1941. Nekateri od njih so v tem času umrli naravne smrti, drugi so se odselili. Nisem pa popisal beguncev in tistih priseljencev, ki so na tem ozemlju po letu 1937 bivali le krajši čas. .

Dopolnjeni podatki o Judih ter njihovih morebitnih nejudovskih družinskih članih so primerna baza podatkov, ki priča o bolj realnem številu Judov na ozemlju Slovenije, saj upošteva tudi Jude, ki so zapustili judovsko vero ter v primeru mešanih družin tudi osebe, ki niso bili Judi oziroma so izhajali iz mešanih zakonov z osebami, katere niso bile Judje. Ker pa so ti podatki veliko bolj nepopolni kot podatki iz leta 1937, sem v raziskavi večinoma upošteval le slednje. Popis iz leta 1937 namreč zajema veliko večino takratnih Judov v Dravski banovini, zato podatki iz tega popisa po mojem mnenju tudi zelo dobro odražajo demografsko, gospodarsko in socialno strukturo judovskega prebivalstva na predvečer holokavsta.

Izgon judovskega prebivalstva 1496-1515 in prepoved naseljevanja

Judje na Slovenskem v srednjem veku do izgona

Za lažje razumevanje demografskega razvoja judovskega prebivalstva v 19. in v prvi polovici 20. stoletja na Slovenskem je najprej potrebno vsaj v osnovnih potezah poznati zgodovino Judov v prejšnjih stoletjih. Prvi Judje so namreč na ozemlje sedanje Slovenije prišli že relativno zelo zgodaj. Tako so ohranjeni arheološki sledovi o judovski naselitvi že iz časa Rimskega cesarstva v 2. in 3. stoletju (Škocjan pri Kopru in Jurklošter). . Z zatonom Rimskega cesarstva in propadanjem mestnih naselbin so ozemlje sedanje Republike Slovenije verjetno zapustili tudi stalni judovski naseljenci. Šele v 11. stoletju so se Judje začeli naseljevati na sedanjem avstrijskem Štajerskem in Koroškem, ; ; ; . kmalu pa tudi v slovenskih delih Štajerske in Koroške. Na današnjem slovenskem Štajerskem so bili Judje prvič omenjeni leta 1274 v Mariboru in 1286 na Ptuju. Od 14. stoletja so prebivali še v Slovenj Gradcu (takrat še del Koroške), Celju, Slovenski Bistrici in Radgoni (Gornja Radgona in Bad Radkersburg). Na sedanjem slovenskem Koroškem so posamezni Judi prebivali v Dravogradu. Manj pomembne judovske skupnosti so začele izginjati že konec 14. stoletja in na začetku 15. stoletja (Dravograd, Slovenj Gradec, Celje, Slovenska Bistrica). Leta 1443 je bila zadnjič omenjena tudi prej pomembna judovska skupnost na Ptuju. Judje iz teh skupnosti so se odselili v večja in gospodarsko bolj obetavna mesta. Najštevilčnejša in najpomembnejša judovska skupnost je bila v Mariboru, ki je bil tudi pomembno judovsko kulturno središče. ; ; ; ; ; ; . Po letu 1325 so se Judje zanesljivo začeli naseljevati tudi v Ljubljani, kjer je nastala edina judovska skupnost na Kranjskem. ; . V 14. stoletju so se Judje zanesljivo začeli naseljevati tudi v istrskih mestih na ozemlju sedanje Republike Slovenije. V Kopru se prvič omenjajo 1386, v Piranu 1390 in v Izoli 1421. .

Judje so se v glavnem ukvarjali s trgovino in bančništvom. Toda že kmalu so se najprej pri trgovanju, nato pa v vedno večji meri tudi pri posojanju denarja srečavali z vedno močnejšo konkurenco krščanskih trgovcev in bankirjev. Zato so se iz manj pomembnih mest začeli priseljevati v gospodarsko privlačnejša večja mestna središča, na ozemlju sedanje Republike Slovenije zlasti v Maribor. Judje so živeli pod pravnim varstvom deželnih gospodov, katerim so v zameno plačevali visoke davke. Zaradi postopnega upadanja njihovega gospodarskega pomena pa so imeli deželni gospodje vedno manj interesov, da bi judovskemu prebivalstvu dovolili ostati v svojih deželah. Zato so postali dojemljivi za pritiske tistih skupin, ki so se jih iz ideoloških (antisemitizem) in gospodarskih razlogov (zadolženost pri judovskih bankirjih) hoteli znebiti. Do konca 15. stoletja so tako Jude izgnali iz številnih dežel in mest Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti. Tudi deželni stanovi na Štajerskem in Koroškem so se vneto zavzemali za izgon Judov. Po dolgih pogajanjih je cesar Maksimiljan I. 18. marca 1496 ukazal izgnati Jude s Štajerske. Judje so naposled morali deželo zapustiti do 24. aprila 1497, štajerski deželni stanovi pa so morali cesarju zaradi izpada dohodkov od Judov plačati 38.000 goldinarjev. Skoraj istočasno je cesar 9. marca 1496 v zameno za 4.000 goldinarjev izdal tudi ukaz o izgonu Judov s Koroške, ki so morali deželo zapustiti v roku pol leta. Za razliko od izganjanja judovskega prebivalstva s tega ozemlja pred in med drugo svetovno vojno, cesar deželnim stanovom ni dovolil zapleniti judovskega premoženja, temveč so Judje za svoje premoženje dobili izplačano kupnino, ki pa je bila verjetno nekoliko nižja od njene realne cene. Po drugi strani cesar Maksimiljan I. vseeno ni hotel izgubiti svojih judovskih davkoplačevalcev in jim je zato dovolil, da se naselijo v drugih Habsburških deželah, predvsem v Spodnji Avstriji z Dunajem in v zahodni Ogrski. ; ;

Nekaj teh Judov se je verjetno naselilo tudi v Ljubljani. Ljubljanska judovska skupnost se je v tem času tudi spopadala z gospodarskimi težavami, zato se je začela bolj intenzivno ukvarjati s trgovino. Za razliko od koroških in štajerskih deželnih stanov niso imeli kranjski deželni stanovi nobenega interesa za izgon Judov. V kranjskem primeru so Jude hoteli izgnati ljubljanski meščani, ki so se s tem želeli znebiti neprijetne konkurence. Leta 1515 so s svojimi zahtevami končno uspeli. 1. januarja 1515 je cesar Maksimiljan I. podelil mestu pravico, da v zameno za različna denarna plačila Jude izžene in jim v bodoče prepreči ponovno naselitev. .

Prepoved naseljevanja

Veliko izgnanih Judov se je naselilo v obalna mesta Istre, v mesta Goriško-Gradiščanske in v Trst. . Po izgonu Judov s Štajerske, Koroške in Kranjske konec 15. in na začetku 16. stoletja so na slovenskem narodnostnem ozemlju judovske skupnosti obstajale samo še na njegovem obrobju, v prvi vrsti v Trstu in Gorici. Konec 17. stoletja so obe judovski skupnosti preselili v geto. V tržaškem getu je bilo 13 hiš, v goriškem pa 16 hiš z ustreznim številom družin in njihovih družinskih članov. Toda v 18. stoletju je z naglim gospodarskim razvojem Trsta začela hitro naraščati tudi judovska skupnost v tem mestu. S tem se ni krepil le njihov gospodarski položaj, temveč je judovska skupnost pridobila tudi številne privilegije. Leta 1771 jim je vladarica Marija Terezija podelila privilegij, po katerem so lahko svobodno trgovali na kopnem in po morju, motivirala jih je pri ustanavljanju tovarn in manufaktur, potrdila je njihovo versko svobodo in odpravila nekatere davke. Leta 1785 je bil geto naposled tudi formalno odpravljen. Za časa Ilirskih provinc (1809-1814) so bili Judje v civilno-pravnem položaju povsem izenačeni z ostalim prebivalstvom. Tudi po vrnitvi v okvir Habsburške monarhije so obdržali svoje privilegije. V lasti so lahko imeli zemljišča, lahko so svobodno potovali in razen posebnega davka na poroke jim ni bilo potrebno plačevati nobenih posebnih davkov. ; .

Ves ta čas je bilo Judom še vedno prepovedano naseljevati se na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem. Zato v teh deželah tudi ni bilo stalno naseljenega judovskega prebivalstva. Kljub temu pa so posamezni judovski trgovci, predvsem iz bližnjih judovskih skupnosti na Primorskem in Ogrskem, ves čas prihajali v te dežele po trgovskih poslih. Posamezni Judje so od oblasti dobili tudi posebna dovoljenja za opravljanje določenih trgovskih poslov. Ker je imela Kranjska živahne trgovske odnose s Primorsko in Italijo, je bila predvsem v Ljubljani opazna dejavnost tržaških in goriških Judov. Nekaj Judov se je zadrževalo tu tudi dlje časa. Kljub temu pa zaradi prepovedi naseljevanja njihova prisotnost nikoli ni bila dolgotrajna. Tudi na Štajerskem in Koroškem so Jude v 17. in 18. stoletju trpeli le izjemoma in še to le za krajši čas. ; .

V drugi polovici 18. stoletja je država postopoma začela spreminjati svojo politiko glede judovskega prebivalstva. Iz njih je hoteli narediti državi čim bolj koristne podanike. Ta politika je svoj vrh dosegla z nastopom vladavine Jožefa II. Avstrijski cesar Jožef II. je s tolerančnim patentom 13. oktobra 1781 protestantom in pravoslavcem zagotovil skoraj enake pravice kot so jih imeli katoliki. Judje tako obsežnih pravic niso dobili. Toda izmed naslednjih tolerančnih patentov so se štirje patenti nanašali tudi na Jude. Že 19. oktobra 1781 je bil izdan za Jude na Češkem, 2. januarja 1782 za Jude v Spodnji Avstriji, 31. marca 1783 za Jude na Ogrskem in šele leta 1788 za Galicijo. Vsak od teh zakonov je bil nekoliko drugačen, saj je bil prilagojen lokalnim razmeram. Kljub temu jim je bilo skupno, da so odpravili ponižujočo glavarino, da so Judom dovolili študirati na univerzah, se zaposlovati v različnih obrteh ter ustanavljati tovarne. S pomočjo te zakonodaje je Jožef II. hotel iz Judov ustvariti koristne državne podložnike, niti najmanjšega namena pa ni imel razširiti nastanitvenega prostora za Jude tudi na tiste dežele, iz katerih so bili izključeni. ; ; ; . Leta 1783 je bilo judovskim trgovcem dovoljeno obiskovati samo letne sejme v Celovcu, Gradcu, Ljubljani in Linzu, izrecno pa jim je bilo prepovedano obiskovati manjše trge in se ukvarjati s krošnjarstvom. Leta 1787 jim je bilo s posebnim patentom celo izrecno prepovedano krošnjarjenje na letnih sejmih. Zaradi nezmožnosti natančnega nadzora so posamezni judovski trgovci ostajali v teh deželah tudi izven časa letnih sejmov. ; .

Ilirske province

Šele z ustanovitvijo francoskih Ilirskih provinc (1809-1814) so se lahko Judje nekaj let svobodno naseljevali na Kranjskem (in zahodnem Koroškem). Z razglasitvijo gospodarske svobode so se lahko tujci in tako tudi Judje v Ilirskih provincah prosto naseljevali in gospodarsko udejstvovali. V Ljubljani sta se tako naselila brata Abraham in Mojzes Heimann in tu odprla trgovino. Pridružilo se jima je še nekaj sorodstva in uslužbencev. V Ljubljani se je kot profesor matematike naselil še Samuel Gunz. Guverner Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont je z odlokom z dne 27. novembra 1810 naposled razveljavil vse izjemne zakone glede Judov in s tem tudi na civilno-pravnem področju Jude izenačil z ostalim prebivalstvom. Z avstrijsko zasedbo Ilirskih provinc in njihovo ponovno priključitvijo Habsburški monarhiji so habsburške oblasti na Kranjskem in Primorskem hotele na nekaterih področjih vzpostaviti stanje pred francosko zasedbo. Zato je 29. avgusta 1814 okrožno glavarstvo sporočilo v Ljubljani naseljenim devetim Judom, da se morajo v določenem roku izseliti. Kmalu je bila tudi obnovljena prepoved bivanja Judov v Ljubljani, razen v času sejmov. S tem so bili ponovno uveljavljeni predpisi iz časa pred Ilirskimi provincami . Od prizadetih Judov je Samuel Gunz prestopil v katoliško vero in je zato lahko ostal, Abraham Heimann pa se je izselil. Nasprotno se je Mojzes Heimann pritožil in uspelo mu je, da je leta 1817 državna oblast njegovi družini pustila pravice, ki jih je po zakoniti poti pridobila za časa Ilirskih provinc.Podobno se je med leti 1812-1814 nekaj Judov naselilo v beljaškem okrožju in jim je bilo nato leta 1817 na podlagi dvornega dekreta dovoljeno ostati. Gl.: . Toda zaradi nasprotovanja ostalih ljubljanskih trgovcev in tudi mestnih oblasti je imela družina Heimann v naslednjih desetletjih velike težave pri izvajanju svojih gospodarskih dejavnosti. Kot njihovi uslužbenci so v Ljubljano sicer prišli še nekateri drugi Judje, vendar je bila večina od njih že pokristjanjena oziroma je kmalu prestopila v eno od krščanskih ver. S tem so se izognili problemom, ki bi jih drugače imeli pri pridobivanju dovoljenja za bivanje in opravljanje trgovske ali kakšne druge pridobitne dejavnosti. V naslednjih desetletjih so se potomcih ljubljanskih krščenih Judov, ki so ostali v mestu, povsem asimilirali v prevladujočo slovensko in/ali nemško krščansko okolje. .

Razvoj judovskega prebivalstva v Prekmurju

Začetki naseljevanja

V 18. stoletju, ko se je bilo Judom prepovedano naseljevati na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem, ter so v Gorici in Trstu živeli zaprti v getu, se je judovsko prebivalstvo začelo naseljevati v Prekmurju. Na Ogrskem namreč niso poznali prepovedi naseljevanja Judov. Kljub temu pa so začeli Judje relativno pozno prihajati v izrazito podeželsko kmečko okolje. Njihov naselitveni vzorec je bil zato nujno veliko bolj podeželsko naravnan in se je tako ujemal z naselitvenim vzorcem judovskega prebivalstva drugje na Ogrskem. Po koncu turške okupacije večjega dela Ogrske leta 1699 so se Judje z zahodnih obronkov Ogrske začeli seliti še po drugih krajih ogrskega kraljestva. Ti Judje so prvotno večinoma izvirali iz avstrijskih in ostalih nemških dežel. V naslednjih desetletjih so judovski priseljenci s Češke še okrepili njihovo številčno prisotnost. Po priključitvi nekdanje poljske Galicije k Habsburški monarhiji je po letu 1772 prihajalo vedno več judovskih priseljencev. Judovsko prebivalstvo na Ogrskem je s tem začelo skokovito naraščati. Leta 1787 so tako predstavljali 1,3 % (80.775 oseb) ogrskega prebivalstva (brez hrvaških dežel). Leta 1869 je njihovo število naraslo že na 4 % (542.279 oseb) in se je nato do leta 1910 povzpelo na 5 % (911.277 oseb) celotnega prebivalstva. ; ; .

V skladu z naraščanjem judovskega prebivalstva na celotnem Ogrskem je to prebivalstvo naraščalo tudi v Prekmurju. Po prenehanju turške nevarnosti se je v prvih desetletjih 18. stoletja gospodarstvo lahko začelo normalno razvijati. Zaradi ugodnih prometnih poti, razvoja trgovine in nenazadnje potreb lokalnih veleposestnikov so se tudi v Prekmurje kmalu začeli naseljevati judovski trgovci in kramarji. Judje so tako v Prekmurju prvič omenjeni leta 1700 v vasi Domanjševci. Prve Jude v Lendavi pa omenja popis judovskega prebivalstva županije Zala iz leta 1728. Ti Judje so v Lendavo prišli iz Rechnitza iz sedanje avstrijske dežele Gradiščanska, ki pa je takrat predstavljala zahodni del ogrskega kraljestva. Leta 1778 je bilo v Lendavi 14 Judov. Nato so se začeli naseljevati še v Murski Soboti, Beltincih in drugih prekmurskih vaseh. ; ; ; .

Emancipacija Judov

Pri vedno večjem judovskem naseljevanju je nedvomno igral pomembno vlogo tolerančni patent Jožefa II. z dne 31. marca 1783 za Jude na Ogrskem. Odslej so bili Judje lahko zakupniki (ne pa lastniki) zemljiških posesti. Kot obrtniki (ne pa mojstri) so lahko vstopili v cehe. Prosto so se lahko šolali (razen na univerzah) in so se lahko prosto naseljevali (razen v rudarska mesta v sedanji Slovaški). Vendar so marsikje še vedno veljale regionalno omejene omejitve glede pravice do bivanja in zadrževanja. Dekret novega cesarja Leopolda II. iz leta 1790 je potrdil veljavne zakonske določbe glede pravic Judov, ki so nato veljale vse do leta 1840. Judje so sedaj dobili domovinsko pravico na celotnem Ogrskem (razen slovaških rudarskih mest), prosto so se lahko ukvarjali s trgovino in obrtjo ter ustanavljali tovarne (v katerih so lahko zaposlovali le judovske delavce). V času revolucije 1848/49 in razglasitvi ogrske neodvisnosti so Judje junija 1849 končno dobili uzakonjeno enakopravnost. Vendar je bila ta po porazu revolucije par tednov kasneje hitro odpravljena. Šele z začetkom ustavnega življenja so lahko tudi Judje na Ogrskem dočakali nove zakone, ki so prispevali k njihovi emancipaciji. Leta 1860 sta izšli dve uredbi, ki sta jim podeljevali pravico do pridobivanja lastništva na zemljiške posesti in pravico do priseljevanja v slovaške rudarske kraje. Podobno kot v avstrijski polovici Habsburške monarhije so prišli Judje na Ogrskem in s tem v Prekmurju do dolgo želene emancipacije šele leta 1867, z nastankom dualistične Avstro-Ogrske. Z zakonskim členom XVII. iz leta 1867 so bili judovski prebivalci Ogrske glede vseh državljanskih in političnih pravic razglašeni za enakopravne krščanskim prebivalcem. S tem so bili odpravljeni vsi do takrat veljavni zakoni, ki so nasprotovali tej enakopravnosti. Toda tudi s tem zakonom judovsko prebivalstvo še vseeno ni doseglo verske enakopravnosti. Leta 1868 so bili dovoljeni verski prestopi, šele leta 1895 pa je bila zakonsko uveljavljena enakopravnost in reciprociteta vseh veroizpovedi, s čimer je bila uveljavljena splošna verska svoboda. Za razliko od avstrijske polovice monarhije je šla Ogrska še veliko dlje in je uvedla obvezno civilno poroko. ; ; .

Naraščanje števila judovskega prebivalstva

Postopna emancipacija judovskega prebivalstva na Ogrskem je omogočila vedno večjo judovsko priseljevanje tudi v Prekmurje. V drugi polovici 19. stoletja so se Judje v Prekmurje in seveda tudi iz sedanje Madžarske. Pri tem so pomembno vlogo odigrale sorodstvene povezave in zaposlovanje lastnih ljudi. V 19. stoletju je imelo judovsko prebivalstvo tudi visoko rodnost. . Število judovskega prebivalstva se je tako od leta 1778, ko jih je bilo samo 14, v enem stoletju (do leta 1880) dvignilo na 1082. V naslednjih desetletjih je število judovskega prebivalstva najprej začelo rahlo upadati, v prvem desetletju 20. stoletja se je spet nekoliko povečalo, nato pa je predvsem po prvi svetovni vojni začelo hitro upadati. Tabela 1 tako prikazuje število judovskega prebivalstva v Prekmurju glede na različne cerkvene šematizme (1793, 1812, 1846, 1854) in na različne popise prebivalstva (1836, 1880, 1890, 1900, 1910, 1921, 1931) med leti 1778 in 1931, h katerim je dodan še popis Judov iz Dravske banovine leta 1937.

Število Judov v Murski Soboti, Lendavi ter v Beltincih in drugih prekmurskih vaseh med leti 1778 in 1937 ; ; ; . Primerjaj še: ; ; . Lendava Murska Sobota Beltinci okoliške vasi skupaj 1778 14 0 0 0 14 1793 19 14 21 6 60 1812 23 13 40 0 76 1836 69 98 34 10 211 1846 82 180 30 29 321 1854 162 180 43 74 459 1880 220 311 152 399 1082 1890 217 283 86 441 1027 1900 274 199 69 377 919 1910 382 234 60 299 976 1921 250 175 4 195 624 1931 171 159 3 143 476 1937 137 150 3 127 417

Kot kaže graf 1, je bilo v Prekmurju judovsko prebivalstvo močno prisotno v obeh prekmurskih mestnih središčih, v Lendavi in Murski Soboti. V teh dveh naseljih je v prvi polovici 19. stoletja živelo kar tri četrtine vseh prekmurskih Judov. Ostali Judje so živeli raztreseni po različnih okoliških vaseh. Izmed vasi so se v zelo pomembno judovsko središče razvili Beltinci. Beltinci so bili ena od najpomembnejših prekmurskih vasi, katera je imela tudi sorazmerno zelo veliko prebivalcev, saj je npr. leta 1869 imela le par sto prebivalcev manj (1216 prebivalcev) kot obe kasnejši prekmurski mestni središči. Zato so Beltinci v tem času lahko postali tretje središče Judovstva v Prekmurju, ki je imelo lastno judovsko versko občino in celo sinagogo. ; ; . Ker pa se Beltincem v naslednjih desetletjih ni uspelo razviti v mestno središče, se njegovo prebivalstvo ni povečevalo tako hitro kot v Murski Soboti in Lendavi. Leta 1931 je tako v Beltincih živelo 1524 ljudi. Posledično se je hitro manjšalo tudi število Judov.

Delež Judov Murske Sobote, Lendave, Beltincev in drugih prekmurskih vasi med leti 1793 in 1937, v % SVG slika je dostopna tukaj.

Šele od srede 19. stoletja so se Judje začeli sorazmerno bolj množično naseljevati tudi po drugih prekmurskih vaseh. Leta 1880, ko je v Prekmurju živelo največ Judov, jih je skoraj polovica živela razseljenih po različnih vaseh (med drugih tudi v Beltincih). To je bilo obdobje, ko se je število judovskega prebivalstva hitro dvigalo ne le na celotnem Ogrskem, temveč še bolj v Prekmurju. Ob tem so vedno novi judovski priseljenci dobro izkoristili poslovne priložnosti ne le po mestih, temveč v vedno večji meri še po vaseh. Velika večina prekmurskih Judov se je namreč v skladu s splošnim razvojem na Ogrskem preživljala kot trgovci, kramarji, mesarji, krčmarji in obrtniki. Zaradi relativne ekonomske zaostalosti Prekmurja je bilo v 18. in 19. stoletju tu zelo malo domačega meščanstva. Klub temu pa je s postopno komercializacijo prekmurskega okolja naraščala tudi potreba po posredniških, uslužnih in proizvodnih dejavnostih. Ker se je domače meščanstvo prepočasi razvijalo, so judovski priseljenci zapolnili naraščajočo potrebo po trgovcih, kramarjih, gostilničarjih, mesarjih, obrtnikih, v mestih pa tudi po različnih svobodnih poklicih. Po vaseh so Judje združevali celo več dejavnosti na enkrat in so tako hkrati delovali kot trgovci, krčmarji in mesarji. Zaradi pomanjkanja in oddaljenosti primernih nakupovalnih središč so v gosto poseljenih prekmurskih vaseh zadovoljevali potrebe po najosnovnejših življenjskih potrebščinah. ; . Nič čudnega torej, če se je v številnih prekmurskih vaseh naselila samo kakšna judovska družina.

Upadanje števila judovskega prebivalstva

Vse kaže, da so judovski priseljenci do 80. let 19. stoletja zapolnili vse tržne niše, ki jim jih je ponujalo Prekmurje. Od tega časa namreč število judovskega prebivalstva več ne narašča, temveč do konca 19. stoletja celo rahlo upada. Sorazmerno bolj je upadalo število Judov po vaseh, predvsem v Beltincih. Zato se je delež judovskega prebivalstva v Lendavi in Murski Soboti od srede druge polovice 19. stoletja z dobre polovice dvignil na dve tretjini judovskega prebivalstva v Prekmurju. Judovsko prebivalstvo je zlasti občutno naraslo v Lendavi. Delež judovskega prebivalstva se je tako v občini Lendava od leta 1880 z 12 % (od skupno 1879 prebivalcev) do leta 1910 celo povečal na 14 % celotnega prebivalstva (od skupno 2729). Nasprotno je v tem času v občini Murski Soboti s 17 % (od skupno 1786) padel na 9 % celotnega prebivalstva (od skupno 2748). S hitrim naraščanjem celotnega prebivalstva v Prekmurju je posledično padal tudi delež judovskega prebivalstva. Če je še leta 1880 v Prekmurju živelo 1,5 % Judovskega prebivalstva (od skupno 73.765), je ta delež do leta 1910 padel na 1,1 % (od skupno 90.670). Čeprav se je v letih pred prvo svetovno vojno iz pretežno agrarnega in gospodarsko nerazvitega Prekmurja izseljevalo vedno več ljudi, je bila rast večinskega prebivalstva vseeno veliko višja od stagniranja rasti prekmurskih Judov. ; ; .

Takšna stagnacija judovskega prebivalstva v Prekmurju je bil povsem v skladu s takratnim razvojem na celotnem Ogrskem. Čeprav je število Judov po letu 1880 še vedno hitro naraščalo, je bila ta rast zelo neenakomerna. Marsikje število Judov ni le ostajalo enako, temveč se je celo zmanjševalo. V ogrski statistični enoti desni breg Donave, ki je zajemala večino današnje zahodne Madžarske skupaj s Prekmurjem se je npr. število Judov iz dobrih 95.000 do leta 1910 zmanjšalo na 90.000, njihov delež pa je iz 3,7 % upadel na 2,9 %. To zmanjševanje judovskega prebivalstva je šlo predvsem na račun izseljevanja iz vasi in manjših mest v večja mestna središča. Manjša mesta so v glavnem pritegnile priseljence iz neposredne okolice, velika mesta pa iz celotne države in celo iz tujine. V tem pogledu se je število Judov zlasti hitro večalo v Budimpešti. Pred prvo svetovno vojno je v Budimpešti živela že skoraj četrtina vseh ogrskih Judov, budimpeštanski Judje pa so predstavljali skoraj četrtino prebivalstva v tem mestu. ; .

Nasprotno sta bili Lendava in Murska Sobota odločno premajhni in premalo razviti, da bi lahko uspešno pritegnili večje število novih judovskih priseljencev. Popis Judov iz leta 1937 tako jasno kaže, da velika večina prekmurskih Judov, ki se ni rodila v Prekmurju, izvira iz bližnjih madžarskih mest in vasi, ki so v času dvojne monarhije prav tako kot prekmurski kraji ležali v županijah Zala in v Železni županiji (županija Vas).

Razpad Avstro-Ogrske leta 1918, revolucionarno vrenje na Madžarskem leta 1919 in dokončna priključitev Prekmurja Jugoslaviji leta 1920 so povzročile največjo politično zarezo v demografskem razvoju judovskega prebivalstva vse do druge svetovne vojne. Med leti 1910 in 1921 se je tako število Judov zmanjšalo za skoraj dve petini na le 624 (tabela 1). Posledično je v Prekmurju padel tudi delež judovskega prebivalstva, tako da so leta 1921 Judje predstavljali samo še 0,68% celotnega prebivalstva (skupaj 92.295). V tem času so se Judje iz gospodarsko nerazvitega in podeželskega Prekmurja še naprej izseljevali proti večjim mestnim središčem. Toda za tako velik upad judovskega prebivalstva je bila kriva tudi prva svetovna vojna in nastanek nove državne meje, ki je prekmurske Jude odrezal od njihovih prejšnjih gospodarskih in kulturnih središč. Prekmursko judovsko prebivalstvo je bilo namreč tesno vpeto v madžarski kulturni prostor, zato se jih je po nastanku jugoslovanske države kar precej odločilo oditi v na novo nastalo madžarsko državo. Zlasti še, ker so jih na ta prostor navezovale tudi sorodstvene povezave. Poleg tega je Prekmurje v času po razpadu Habsburške monarhije pretresalo še revolucionarno vrenje. Veliko Judov naj bi se zato izselilo zaradi pogromov nad Judi v času madžarske sovjetske republike leta 1919 in njihovega sodelovanja v Murski republiki. Nekaj Judov pa naj bi nova jugoslovanska oblast tudi izgnala. ; . Sorazmerno več Judov se je tako izselilo iz vasi kot iz mest, kjer so se Judje lahko počutili nekoliko bolj varne, tako da je po letu 1921 v Murski Soboti in Lendavi živelo že skoraj 70 % prekmurskih Judov. Zlasti drastično se je zmanjšalo število prebivalcev v Beltincih, ki so jih Judje skoraj povsem zapustili (tabela 1).

Tudi v jugoslovanski državi se je število Judov v Prekmurju še naprej nezadržno zmanjševalo. Ob naslednjem popisu prebivalstva leta 1931 so tako našteli za skoraj četrtino manj Judov (476), s čimer je delež Judov upadel na 0,52% prekmurskega prebivalstva (90.717). Leta 1937 pa je bilo v Prekmurju naposled popisano le še 417 Judov. Število Judov se je enakomerno zmanjševalo tako v mestih kot po vaseh. Toda po drugi strani se je v primerjavi z Mursko Soboto število Judov zlasti hitro zmanjševalo v Lendavi (graf 1). Vse kaže, da je hitreje se razvijajoča Murska Sobota tudi svojemu judovskemu prebivalstvu ponujala veliko več možnosti za uspešen gospodarski razvoj kot pa obmejna Lendava. Leta 1931 je tako v Murski Soboti živelo že 3571 ljudi, v Lendavi pa komaj 2443. S hitrim razvojem celotnega prebivalstva in s postopno stagnacijo judovskega prebivalstva so Judje leta 1931 v Murski Soboti predstavljali samo še 4,4 % prebivalstva, prav toliko pa tudi v občini Lendava (skupaj z Dolgo vasjo 3836 prebivalcev). Ker so bili Judje skoraj brez izjeme mestni prebivalci, je bil njihov delež v mestni naselbini Lendava seveda veliko višji in je znašal celo dobrih 9 %. .

Glavni krivec za nadaljnjo upadanje števila prekmurskih Judov je bila še vedno ekonomska zaostalost Prekmurja. Na slabo razvitem in omejenem prekmurskem tržišču je bila vedno bolj opazna konkurenca nejudovskega meščanstva, ki se je vedno bolj krepilo. Nasprotno so velika mesta v ostalih delih Jugoslavije ponujala ugodne priložnosti za gospodarski razvoj judovskega prebivalstva, katero se je lahko zaradi svoje ugodne socialne strukture uspešno vključevalo v velemestno življenje. Za prekmurske Jude so bila veliko bolj kot relativno majhna slovenska mesta privlačna hrvaška velika mesta. Leta 1937 tako v ostalih slovenskih mestih zasledimo le nekaj prekmurskih Judov (v Ljubljani trgovskega potnika Josipa Boroša, trgovca Mavra Kleina in tipografa Arturja Kohna z družino). Nasprotno je veliko prekmurskih Judov mogoče zaslediti v Zagrebu. Tik pred drugo svetovno vojno je bilo npr. od vseh zagrebških Judov vsaj 42 rojenih v Murski Soboti. V Murski Soboti je bilo rojenih celo več zagrebških Judov kot v katerih drugih večjih hrvaških mestih z večjim številom prisotnega judovskega prebivalstva (npr. Našice, Podravska Slatina, Požega itd.). 12 zagrebških Judov pa je bilo rojeno v drugih prekmurskih krajih, predvsem seveda v Lendavi. ; .

S selitvijo prekmurskih Judov v mesta, predvsem v takratna bližnja velika mesta, se je torej le nadaljeval trend, ki se je začel že v 80. letih 19. stoletju. Podobno kot drugje v Jugoslaviji se je sedaj ta trend samo še okrepil. Na Hrvaškem je tako leta 1880 v mestih živelo dve petine Judov, leta 1910 že polovica in leta 1931 celo tri četrtine. Od tega jih je leta 1921 v Zagrebu živelo skoraj 30 %, deset let kasneje pa že skoraj 45 %. V Zagrebu se je torej v samo desetih letih število Judov povečalo za 47 %. Število Judov je hitreje naraščalo samo še v Beogradu, kjer se je v tem času dvignilo celo za 63 %. Nasprotno se je število Judov v hrvaških vaseh in manjših naseljih zmanjšalo za skoraj polovico. Glede na to, da se je v tem času število Judov na Hrvaškem vseeno povečalo za skoraj 5 %, gre to povečanje le na račun hitre rasti Zagreba. V tem pogledu je bil razvoj judovskega prebivalstva v Prekmurju povsem v skladu z razvojem na Hrvaškem. Podobno je bilo tudi drugih sosednjih deželah. Na avstrijskem Gradiščanskem, od koder so v 18. stoletju v Prekmurje prišli prvi judovski priseljenci, se je število Judov med leti 1880 in 1934 praktično prepolovilo. Pospešeno izseljevanje Judov v velika urbana središča je bilo tudi povsem v skladu s splošnim evropskim razvojem. V 30. letih 20. stoletja je v mestih živelo že več kot 85 % nemških, okoli 80 % madžarskih ter celo več kot 75 % poljskih Judov. ; ; , ; .

Razvoj judovskega prebivalstva v Sloveniji brez Prekmurja

Emancipacija Judov

V ostali Sloveniji je bil demografski razvoj judovskega prebivalstva v mnogih pogledih povsem drugačen kot v Prekmurju. Te razlike niso nastale le zaradi drugačnega gospodarskega in družbenega okolja, temveč predvsem zaradi relativno poznega začetka naseljevanja na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Šele dokončna emancipacija Judov v Habsburški monarhiji je namreč omogočila začetek dolgotrajnejšega naseljevanja v teh deželah.

Marčna revolucija leta 1848 je Judom v Habsburški monarhiji prinesla prvi odločilen korak k njihovi emancipaciji. Oktroirana ustava z dne 25. aprila 1848 je v tretjem poglavju vsebovala dokaj obsežen katalog temeljnih pravic človeka in državljana, ki je vsem prebivalcem (državljanom), se pravi tudi Judom, zagotavljal svobodo vere in vesti ter osebno svobodo. Vsak državljan je lahko postal zemljiški posestnik ali se je začel ukvarjati s kakšno zakonsko dovoljeno obrtjo. Odslej so bili vsi državljani enaki pred zakonom, prav tako so imeli enake dolžnosti glede plačevanja davkov in obrambe domovine. 27. paragraf je med drugim napovedal, da bo zakone, ki se dotikajo razlik v položaju pripadnikov različnih veroizpovedi, pripravil naslednji državni zbor. Navsezadnje je ustava zagotavljala še svobodo veroizpovedi: Vsim v cesarstvu po postavah pripuščenim kristjanam, ravno tako tudi Judam je dovoljeno, službo Božjo prosto opravljati. ; .

Oktroirana ustava je ureditev vprašanja enakopravnosti habsburških Judov preložila na državni zbor. . Ta je sicer sprejel cesarski patent z dne 20. oktobra 1848, s katerim je bil odpravljen judovski davek, . nove ustave pa ni mogel več sprejeti. Cesar Franc Jožef je namreč ob podpori protirevolucionarnih sil razpustil državni zbor in 4. marca 1849 sprejel novo oktroirano ustavo. Ta ustava je Judom zagotavljala enake državljanske pravice kot ostalim prebivalcem Habsburške monarhije. Prav na področju temeljnih pravic človeka in državljana nova ustava ni okrnila standardov, ki so bili doseženi med revolucijo. . V svojem 25. paragrafu je celo izrecno zagotavljala svobodo gibanja znotraj cesarstva in svobodo izseljevanja. . Tudi po dokončni utrditvi neoabsolutizma in odpravi in ukinitvi ustavnosti s silvestrskim patentom 31. decembra 1851 so nekatere temeljne pravice človeka in državljana še vedno veljale (svoboda vere in bogoslužja, enakost državljanov pred zakonom). Ker pa so bila druga ustavna načela razveljavljena, so na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem, kjer Judom ni bilo dovoljeno bivanje, še vedno veljale stare omejitve. .

Nekaterim Judom je kljub tem omejitvam uspelo izkoristiti kratkotrajno veljavnost judovske enakopravnosti in so se naselili tudi v krajih, kjer se prej niso smeli naseljevati. Vendar je bila z odpravo ustavnih načel znova odpravljena tudi pravna podlaga za njihovo stalno bivanje. Zato je bila v naslednjih letih njihova usoda na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem zopet negotova. Kljub temu pa je npr. judovska skupnost v Gradcu postopoma vedno bolj pridobivala na pomenu. . Glede na popis prebivalstva iz leta 1857 naj bi bilo v okraju Maribor med domačim prebivalstvom tudi 6 prebivalcev z judovsko vero, . čeprav pri tem sploh ni jasno, kako bi jim lahko v tem času kot edinim Judom na Štajerskem sploh uspelo dobiti pravico do stalnega bivališča.Prim. .

Na veliko večje ovire so Judje pri naseljevanju naleteli na Kranjskem. V 50. letih 19. stoletja je sicer v Ljubljano prihajalo vedno več judovskih trgovcev, ki pa so se predvsem zaradi nasprotovanja magistrata in tudi domačih trgovcev ponavadi zadrževali le krajši čas. Mestne oblasti so prav tako z vsemi sredstvi poskušale preprečiti naselitev judovskih obrtnikov. Ljubljana je po vrhu vsega prav v tem času ostala brez stalno naseljenih prebivalcev z judovsko vero. Celo judovski trgovci in krošnjarji, ki so drugače stalno prihajali v mesto, se niso poskušali stalno naseliti, čeprav so zakonodaja, upravna praksa višjih oblasti in gospodarski razvoj povečale možnost preseljevanja in menjavanja bivališča tudi za . Jude.

Z obnovo ustavnega življenja so se v 60. letih 19. stoletja postopoma odpravljale omejitve, ki so jih bili deležni Judje v deželah, kjer so lahko prebivali. . Toda dokončni preboj se je zgodil šele po porazu avstrijske velikonemške zunanje politike in nastanku dualistične Avstro-Ogrske. Popolna emancipacija judovskega prebivalstva je bila dosežena s sprejetjem državnega temeljnega zakona o splošnih pravicah državljanov z dne 21. decembra 1867. Ta zakon je imel izjemno širok katalog temeljnih pravic človeka in državljana. Med drugim je 4. člen zagotavljal prosti pretok ljudi in blaga znotraj države, po 6. členu pa se je smel vsak državljan prosto naseljevati v vseh krajih v državi, tu pridobivati in prosto razpolagati z nepremičninami vseh vrst in v okviru zakonskih pogojev izvrševati vsako pridobitno dejavnost. Nenazadnje je bila med drugim zagotovljena še svoboda vere in bogoslužja. Državljanske in politične pravice so bile odslej neodvisne od veroizpovedi. .

Naseljevanje Judov

Z odpravo vseh nekdanjih omejitev so se Judje začeli bolj množično naseljevati tudi v osrednjih slovenskih deželah. Leta 1869 so na Kranjskem našteli 22 Judov, na Koroškem prav tako 22, na Štajerskem pa kar 734, od tega 68 na Spodnjem Štajerskem. ; ; . Predvsem v naslednjem desetletju se je število Judov na Štajerskem in Kranjskem zelo hitro povečalo, nato pa je naraščalo veliko bolj postopoma. V spodnji tabeli 2 je prikazano še število Judov v posameznih avstrijskih deželah glede na popise prebivalstva med leti 1880 in 1910. Za primerjavo je prikazano še število Judov na Ogrskem in Hrvaškem. Po teh podatkih je bilo leta 1880 na Kranjskem prisotnih 96 pripadnikov judovske vere. Do leta 1910 se je nato to število povečalo na 146. Podobno je tudi na Spodnjem Štajerskem v 70. letih 19. stoletja število Judov hitro zraslo na 144, v naslednjih desetletjih pa se je nato povzpelo na 187.

Prisotno judovsko prebivalstvo v Habsburški monarhiji 1880-1910 ; ; ; ; 474 . dežele glavna mesta in deli dežel 1880 1890 1900 1910 Ogrska 624.826 707.961 831.162 911.227 Hrvaška 13.488 17.261 20.216 21.231 Cislajtanija skupaj 1.005.394 1.143.305 1.224.899 1.313.687 Galicija 686.596 772.213 811.371 871.895 Bukovina 67.418 82.717 96.150 102.919 Češka 94.449 94.479 92.745 85.826 Moravska 44.175 45.324 44.225 41.158 Šlezija 8.580 10.042 11.988 13.442 Spodnja Avstrija 95.058 128.729 157.278 184.779 Dunaj 73.222 118.495 148.169 175.318 Zgornja Avstrija 1.056 1.078 1.280 1.250 Salzburg 115 157 199 285 Trst 4.640 4.708 4.954 5.498 Goriška in Gradiščanska 319 331 295 325 Gorica 256 274 248 252 Istra 171 229 285 684 Koroška 114 164 212 341 Celovec 94 115 139 214 Štajerska 1.782 1.979 2.895 Gradec 1.211 1.255 1.620 1.971 Spodnja Štajerska 144 192 182 187 Kranjska 96 89 145 146 Ljubljana 74 76 95 116

Čeprav je torej na slovenskem Štajerskem vedno živelo več Judov kot na Kranjskem, je glavni center judovstva ležal v sedanji avstrijski Štajerski, predvsem v Gradcu. Po vrhu se je ta center v zadnjih dveh desetletjih pred prvo svetovno vojno samo še krepil. Delež spodnještajerskih Judov je tako s skoraj 10 % v letu 1890 padel na le 6 % v letu 1910. Celo na Koroškem je živelo veliko več Judov kot skupaj na slovenskem Štajerskem in Kranjskem. Pri tem pa nobeden od njih ni živel na tistem delu Koroške, ki je danes v okviru Slovenije. Še veliko več Judov je živelo v primorskih deželah, predvsem v Trstu. Toda tudi te številke so povsem zanemarljive v primerjavi z drugimi deželami avstrijske polovice Habsburške monarhije. Resnični center avstrijskega judovstva je bil vedno v Galiciji in Bukovini ter v čeških deželah, v vedno večji meri pa je to vlogo prevzemal Dunaj. Zaradi izseljevanja in relativno nizkega naravnega prirastka je število Judov v čeških deželah vedno bolj stagniralo. Zaradi množičnega izseljevanje tudi število Judov v Galiciji in Bukovini ni naraslo tako zelo, kot bi lahko zaradi relativno visokega naravnega prirastka. Judovski izseljenci so se razen v tujino množično izseljevali predvsem na Dunaj in druga večja habsburška mesta.

V primeru avstrijskih in slovenskih dežel, kjer so pred letom 1867 obstajale omejitve pri priseljevanju judovskega prebivalstva, je tako še bolj opazna tendenca naseljevanja v deželnih glavnih mestih. V Gradcu, Celovcu in Ljubljani je v vsem obravnavanem obdobju živelo med dobrimi 60 in 80 % deželnega judovskega prebivalstva. Za razliko od ostalih avstrijskih in ogrskih dežel, kjer se je judovsko prebivalstvo začelo šele postopoma bolj množično naseljevati v večjih mestih, je bilo na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem že takoj ob svoji naselitvi skoncentrirano v večjih mestih. Judje so se namreč v teh deželah že od vsega začetka le v redkokdaj naseljevali v podeželskih občinah, temveč predvsem v deželnih glavnih mestih, kjer je bilo največ možnosti za njihovo poklicno udejstvovanje.

Razvoj judovskega prebivalstva na ozemlju Dravske banovine

Visoka stopnja urbaniziranosti judovska prebivalstva je značilna tudi za čas po razpadu Habsburške monarhije. V spodnjih tabelah je prikazano število judovskih vernikov po avstrijskih popisih prebivalstva iz leta 1880, 1890, 1900 in 1910, jugoslovanskih popisih iz leta 1921 in 1931 ter po popisu članov judovske verske občine iz leta 1937. Glavni namen tabele je prikazati statistični razvoj judovskega prebivalstva do popisa iz leta 1937, ki bo podlaga za nadaljnjo analizo strukture judovskega prebivalstva. Zato je v tabeli zajeto le ozemlje takratne Dravske banovine, izpuščena pa je celotna Primorska, ki se je med obema svetovnima vojnama nahajala pod Italijo. V primerjavi z ozemljem sedanje Slovenije se s tem skupno število Judov le malenkostno zmanjša. V spodnji tabeli je tako označeno tudi število Judov po sodnih okrajih Kranjske, Goriške in Gradiščanske ter Istre, kateri obsegajo dele sedanje Slovenije, po prvi svetovni vojni pa so bili del Italije. Nekateri sodni okraji, v prvi vrsti sodni okraj Gorica okolica, so pri tem posegli tudi na sedanjo italijansko stran meje. Glede na te popise prebivalstva je bilo pred prvo svetovno vojno na tem ozemlju zelo malo Judov. Leta 1880 jih je bilo 14, leta 1890 19, leta 1900 24 in leta 1910 22, se pravi komaj 1,6 % judovskega prebivalstva z ozemlja sedanje Slovenije. Velika večina primorskih Judov je bila namreč skoncentrirana v Trstu in Gorici in tudi tisti, ki so živeli na današnji slovenski strani meje, so bili neločljiv del tržaške ali goriške judovske skupnosti ter jih je kot takšne tudi potrebno obravnavati. Povrhu je bila njihova kontinuiteta bivanja zelo kratka. V vsem tem obdobju so bili stalno prisotni samo v Kopru, kjer jih je tudi največ živelo. V obdobju med obema svetovnima so se Judje iz istrskih primorskih mest povsem asimilirali z večinskim prebivalstvom. ; . Gospodarsko uspešna primorska judovska skupnost, ki se je številčno hitro krepila že vse od 18. stoletja, tudi ni imela nobenega večjega interesa za naseljevanje Štajerske, Koroške in Kranjske. . Priselilo se je le par posameznikov, katerih število je bilo povsem zanemarljivo v primerjavi z judovskimi priseljenci iz Ogrske, Hrvaške in čeških dežel ter celo iz Nemčije.

Sodni okraji Habsburške monarhije z ozemlja današnje slovenske Primorske dežele sodni okraji 1880 1890 1900 1910 Kranjska Postojna 1 Senožeče 5 Idrija 1 Goriška in Gradiščanska Ajdovščina 3 2 6 Gorica okolica 10 Kanal 2 Komen 3 6 Sežana 1 Tolmin 2 1 Istra Koper 7 7 10 10 Piran 1 1

Za podlago spodnjih tabel sem vzel vse dostopne popise prebivalstva, ki prikazujejo versko pripadnost prebivalstva po občinah. Po letu 1880 se je obseg posameznih občin seveda mnogokrat spreminjal. Zato sem obseg občin v tabeli prilagodil ozemeljskemu obsegu občin z dne 1. julija 1939, kajti prav ta obseg občin je bil podlaga za analizo statističnih podatkov iz leta 1931. Prav tako sem tudi obseg štirih avtonomnih mest (Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj) ter okrajev prilagodil stanju iz leta 1939. Hkrati sem nekatera imena občin, ki so bila po drugi svetovni vojni spremenjena, prilagodil sedanjemu poimenovanju.

Prisotno judovsko prebivalstvo z ozemlja Dravske banovine po popis iz leta 1880, 1890, 1900, 1910, 1921, 1931 in 1937 glede na meje okrajev in avtonomnih mest z dne 1. julija 1939. ; ; ; ; ; ; ; ; ; ; . V primerih, ko v nadaljevanju za tabele in grafe ne bo naveden noben vir, sem upošteval vire iz te opombe. 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1937 Brežice 7 11 6 5 12 8 2 Celje mesto 10 6 23 25 26 30 21 Celje okolica 4 1 4 19 4 Črnomelj 1 3 Dravograd 2 3 2 Kamnik 7 1 4 1 1 2 Kočevje 3 3 9 2 Kranj 9 3 16 20 Krško 1 3 1 Laško 1 9 15 7 3 15 Lendava 544 478 486 555 310 207 160 Litija 7 2 1 Ljubljana mesto 75 83 105 116 96 95 138 Ljubljana okolica 1 4 6 2 Ljutomer 14 8 7 8 9 15 6 Maribor mesto 37 64 62 66 64 81 68 Maribor desni breg 7 15 2 4 8 11 17 Maribor levi breg 1 9 6 Murska Sobota 538 549 433 421 314 269 257 Novo mesto 1 13 8 2 3 Ptuj mesto 41 54 37 37 28 32 29 Ptuj okolica 10 14 25 18 31 10 15 Radovljica 2 3 7 5 11 Slovenj Gradec 9 3 8 Šmarje pri Jelšah 7 19 3 7 1 skupaj Prekmurje 1082 1027 919 976 624 476 417 skupaj ostali 239 281 322 334 312 344 361 skupaj vsi 1321 1308 1241 1310 936 820 778

Prisotno judovsko prebivalstvo občin okraja Brežice po popisih iz leta 1880, 1890, 1900, 1910, 1921, 1931 in 1937 glede na meje okraja in občin z dne 1. julija 1939. 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1937 Bizeljsko 3 3 6 2 2 1 1 Brežice 1 1 3 1 Kozje 4 Podčetrtek 1 Brestanica 2 2 Sevnica 3 1 1 4 1 Velika Dolina 6 3

Prisotno judovsko prebivalstvo občin okraja Celje okolica po popisih iz leta 1880, 1890, 1900, 1921 in 1931 glede na meje okraja in občin z dne 1. julija 1939. 1880 1890 1910 1921 1931 Celje okolica 1 8 Loka 6 Petrovče 4 1 1 Polzela 3 Šentjur 3 Teharje 3 Prebold 2

Prisotno judovsko prebivalstvo občin okraja Črnomelj po popisih iz leta 1931 in 1937 glede na meje okraja in občin z dne 1. julija 1939. 1931 1937 Črnomelj 1 3

Prisotno judovsko prebivalstvo občin okraja Dravograd po popisih iz leta 1910, 1931 in 1937 glede na meje okraja in občin z dne 1. julija 1939. 1910 1931 1937 Dravograd 1 Ravne na Koroškem 1 Mežica 1 Vuhred 2 Vuzenica 2

Prisotno judovsko prebivalstvo občin okraja Kamnik po popisih iz leta 1880, 1890, 1910, 1921, 1931 in 1937 glede na meje okraja in občin z dne 1. julija 1939. 1880 1890 1910 1921 1931 1937 Domžale 1 Homec 2 Kamniška Bistrica 4 Kamnik 7 1 1

Prisotno judovsko prebivalstvo občin okraja Kočevje po popisih iz leta 1880, 1890, 1900 in 1937 glede na meje okraja in občin z dne 1. julija 1939. 1880 1890 1900 1937 Fara 3 3 7 2 Kočevje 2

Prisotno judovsko prebivalstvo občin okraja Kranj po popisih iz leta 1880, 1890, 1900, 1910, 1921, 1931 in 1937 glede na meje okraja in občin z dne 1. julija 1939. 1880 1910 1931 1937 Golnik 1 Kranj 9 13 20 Stara Loka 3 Stražišče 1 Tržič 1

Prisotno judovsko prebivalstvo občin okraja Krško po popisih iz leta 1890, 1910 in 1921 glede na meje okraja in občin z dne 1. julija 1939. 1890 1910 1921 Boštanj 3 Mokronog 1 Radeče 1

Prisotno judovsko prebivalstvo občin okraja Laško po popisih iz leta 1880, 1900, 1910, 1921, 1931 in 1937 glede na meje okraja in občin z dne 1. julija 1939. 1880 1900 1910 1921 1931 1937 Laško 1 3 2 Jurklošter 4 Trbovlje 9 8 7 3 13

Prisotno judovsko prebivalstvo občin okraja Lendava po popisih iz leta 1880, 1890, 1900, 1910, 1921, 1931 in 1937 glede na meje okraja in občin z dne 1. julija 1939. 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1937 Beltinci 166 102 83 71 4 3 3 Bogojina 8 10 13 13 9 7 6 Črenšovci 15 20 15 5 1 12 6 Dobrovnik 62 44 48 30 13 7 2 Gaberje 16 13 4 8 17 Genterovci 10 9 5 5 4 2 Lendava 231 225 274 382 257 171 137 Odranci 21 12 14 9 Orešje 9 11 6 8 Poljana 6 4 6 1 1 Turnišče 6 26 20 18 9 2 3

Prisotno judovsko prebivalstvo občin okraja Litija po popisih iz leta 1900, 1910 in 1931 glede na meje okraja in občin z dne 1. julija 1939. 1900 1910 1931 Litija 4 1 1 Zagorje 3 1

Prisotno judovsko prebivalstvo občin okraja Ljubljana okolica po popisih iz leta 1880, 1900, 1910 in 1931 glede na meje okraja in občin z dne 1. julija 1939. 1880 1900 1910 1931 Borovnica 2 Polje 1 1 6 2 Račna 1

Prisotno judovsko prebivalstvo občin okraja Ljutomer po popisih iz leta 1880, 1890, 1900, 1910, 1921, 1931 in 1937 glede na meje okraja in občin z dne 1. julija 1939. 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1937 Ljutomer 11 8 7 5 3 12 2 Radenci 3 6 Štrigova 3 4 Veržej 3

Prisotno judovsko prebivalstvo občin okraja Maribor desni breg po popisih iz leta 1880, 1890, 1900, 1910, 1921, 1931 in 1937 glede na meje okraja in občin z dne 1. julija 1939. 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1937 Črešnjevec 1 Lovrenc na Pohorju 3 1 4 Makole 2 4 Pobrežje 5 6 Poljčane 7 6 1 1 Pragersko 3 Rače 1 Ruše 1 4 Slovenska Bistrica 2 Spodnja Polskava 4 1 1 5 1

Prisotno judovsko prebivalstvo občin okraja Maribor levi breg po popisih iz leta 1900, 1931 in 1937 glede na meje okraja in občin z dne 1. julija 1939. 1900 1931 1937 Košaki 1 8 5 Velka 1 1

Prisotno judovsko prebivalstvo občin okraja Murska Sobota po popisih iz leta 1880, 1890, 1900, 1910, 1921, 1931 in 1937 glede na meje okraja in občin z dne 1. julija 1939. 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1937 Bodonci 3 11 10 9 8 3 4 Cankova 4 11 8 5 2 3 4 Gornji Petrovci 22 7 3 8 7 7 3 Gornja Lendava (Grad) 27 26 41 28 5 3 Križevci 13 11 15 3 8 3 6 Kupšinci 7 7 7 5 Martjanci 17 22 16 13 11 9 8 Murska Sobota 311 283 199 234 175 159 150 Murska Sobota okolica 25 26 34 15 17 16 14 Pečarovci 9 26 3 1 3 Pertoča 6 3 4 6 5 5 5 Puconci 14 7 14 6 2 1 6 Rogašovci 24 24 27 26 25 21 18 Selo 46 29 15 22 13 7 6 Šalovci 9 31 17 18 21 26 21 Tišina 8 25 20 20 10 6 9

Prisotno judovsko prebivalstvo občin okraja Novo mesto po popisih iz leta 1890, 1900, 1910, 1931 in 1937 glede na meje okraja in občin z dne 1. julija 1939. 1890 1900 1910 1931 1937 Novo mesto 1 3 Mirna Peč 1 Šmihel-Stopiče 13 4 1 Trebnje 3 Toplice 1

Prisotno judovsko prebivalstvo občin okraja Ptuj okolica po popisih iz leta 1880, 1890, 1900, 1910, 1921, 1931 in 1937 glede na meje okraja in občin z dne 1. julija 1939. 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1937 Breg 8 Grajena 1 Majšperk 6 1 3 Ormož 2 2 1 Rogoznica 1 2 3 3 2 Središče ob Dravi 10 8 15 8 7 5 6 Cirkulane 6 5 6 4 5 1 2 Gorišnica 1 4 Lovrenc na Dravskem Polju 1

Prisotno judovsko prebivalstvo občin okraja Radovljica po popisih iz leta 1900, 1910, 1921, 1931 in 1937 glede na meje okraja in občin z dne 1. julija 1939. 1900 1910 1921 1931 1937 Bled 7 4 11 Jesenice 1 Lesce 1 Kranjska Gora 1 2 1

Prisotno judovsko prebivalstvo občin okraja Slovenj Gradec po popisih iz leta 1900, 1921 in 1931 glede na meje okraja in občin z dne 1. julija 1939. 1900 1921 1931 Mislinja 6 Slovenj Gradec 3 4 Šoštanj (mesto) 3 Topolšica 4

Prisotno judovsko prebivalstvo občin okraja Šmarje pri Jelšah po popisih iz leta 1880, 1890, 1910, 1931 in 1937 glede na meje okraja in občin z dne 1. julija 1939. 1880 1890 1910 1931 1937 Planina pri Sevnici 1 Rogatec 10 1 1 Rogaška Slatina 3 Polje ob Sotli 1 Pristava 1 Šmarje pri Jelšah 6 8 1 Žusem 4

Zunaj Prekmurja je po teh podatkih živelo malo Judov. Leta 1880 jih je bilo 239, do prve svetovno vojne je nato njihovo število naraslo za dve petini na 334. Po razpadu Habsburške monarhije in nastanku jugoslovanske države je podobno kot v Prekmurju tudi v osrednji Sloveniji število Judov upadlo, vendar v tem primerov komaj za slabih 7 %. Za razliko od Prekmurja je v naslednjih letih spet začelo naraščati in je leta 1937 doseglo vrh s 361 popisanimi osebami. Takšno naraščanje števila kranjskih in štajerskih Judov pa vseeno ni moglo kompenzirati veliko hitrejšega upadanja števila Judov v Prekmurju, zlasti še, ker je bila judovska skupnost v Prekmurju sprva tudi veliko številčnejša (graf). Zato je skupno število Judov z ozemlja kasnejše Dravske banovine že leta 1880 doseglo svoj višek. Do prve svetovne vojne je ostajalo na bol ali manj isti ravni, nakar je začelo opazneje upadati. Ob tem so prekmurski Judje vedno bolj izgubljali svojo relativno težo. Če je judovska skupnost v Prekmurju še leta 1880 predstavljala več kot 80 % Judov z ozemlja Slovenije, se je to razmerje do leta 1937 zmanjšalo na komaj še 54 % v korist Judov iz ostale Dravske banovine.

Število Judov v mejah ozemlja Dravske banovine med leti 1880 in 1937

Kranjski in štajerski Judje so bili ves čas izrazito mestno prebivalstvo. V celotnem popisanem obdobju jih je kar okoli tri četrtine živelo v mestih z več kot 2000 prebivalci (Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj, Domžale, Kranj, Tržič, Trbovlje, Zagorje, Novo mesto). Takšno razmerje so prekmurski in hrvaški Judje dosegli šele v jugoslovanski državi, ob tem, da sta bili prekmurski mestni naselji sorazmerno veliko manjši kot pa osrednja slovenska mesta. Kot je razvidno iz grafa je vso obravnavano obdobje okoli 70 % kranjskih in štajerskih Judov živelo v največjih slovenskih mestih, zlasti v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju.

Prisotno judovsko prebivalstvo z ozemlja Dravske banovine brez Prekmurja po večjih mestih (1880-1937)

V ostalih krajih je večinoma prebivalo le nekaj Judov, velikokrat samo eden. Poleg tega le v zelo redkih od teh krajev zasledimo judovsko naselitveno kontinuiteto in s tem možnost daljšega bivanja vsaj kakšne judovske družine. Eden od teh krajev je bilo Središče ob Dravi, kjer je že leta 1880 živelo 10 Judov, v naslednjih desetletjih od 7 do 8 in leta 1931 še vedno 5. Glede na popis Judov iz leta 1937 je bila v tem kraju leta 1881 rojena Regina Löwy, ki se je poročila s hrvaškim judovskim trgovcem Gezo Mitzkyjem. Leta 1909 se jima je rodil sin Branko in leta 1911 še hči Zora. Sin se je poročil z Matildo rojeno Moharič iz Gorice, leta 1929 pa sta dobila sina Mitjo. Tudi v Ljutomeru je bilo zaznati stalno prisotnost Judov, saj je bila tu že leta 1882 rojena Roza Rosenberg, ki je nato tu živela vse do druge svetovno vojne. Podobno se je tudi v občini Cirkulane že kmalu naselila hrvaška judovska družina Moses in že leta 1877 tukaj dobila sina Oskarja. Ta je kasneje s spremenjenim priimkom Marič kot trgovec živel na Ptuju. V Cirkulanah pa se je naselila družina Blass.

Kontinuiteta judovske naselitve ni bila šibka le v manjših, temveč tudi v večjih slovenskih mestih. Najbolj številčno judovsko skupnost v Ljubljani naj bi na začetku 20. stoletja tvorilo samo kakšnih dvanajst družin . ter v 20. letih 10 družin, . od katerih pa jih je le kakšna polovica ostala v mestu tudi v drugi generaciji. Ti stalno naseljeni Judje so bili v glavnem trgovci. Velika večina drugih judovskih trgovcev se je v mestu zadrževala le krajši čas. Prav tako so bili fluktaciji podvrženi judovski igralci, dijaki ter nenazadnje vojaki. Po prvi svetovni vojni so začeli bolj množično prihajati še uradniki komercialne, bančne in tehnične stroke. . Podobno je bilo verjetno tudi v drugih slovenskih mestih.

Celo največja slovenska mesta so bila namreč premajhna, da bi lahko pritegnila večje število judovskih priseljencev. Po odpravi prepovedi naseljevanja Judov na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem so po letu 1867 tudi v te dežele hitro prišli judovski trgovci, obrtniki in tudi industrialci, ki so iskali možnost dobrega zaslužka. Podobno kot v Prekmurju so se nekateri od njih tudi na Štajerskem naseljevali kot vaški trgovci. Toda za razliko od Prekmurja so tako na vasi kot v mestih v svojih trgovskih in tudi obrtnih dejavnostih naleteli na veliko močnejšo domačo konkurenco. Po drugi strani pa so se Judom že v začetnem obdobju naseljevanja v osrednjih slovenskih deželah odpirale ugodne gospodarske priložnosti v avstrijskih velemestih, predvsem na hitro rastočem Dunaju. Tudi gospodarsko hitro se razvijajoči Gradec je bil za štajerske Jude veliko bolj privlačen kot pa manjša spodnještajerska mesta.

Čeprav je judovsko prebivalstvo iz osrednje Slovenije večinoma živelo skoncentrirano v mestih, tudi tam njihov delež ni bil nikoli zelo visok. V Ljubljani so leta 1921 predstavljali 0,18 % celotnega prebivalstva, v Mariboru 0,2 % in na Ptuju 0,63 %. Do leta 1931 se je nato v nasprotju s Prekmurjem okrepilo število Judov v industrijskih mestnih središčih kot sta bili Maribor (s 64 na 81, skupaj s predmestnim Pobrežjem še več) in industrijsko hitro se razvijajoči Kranj (13). S tem se je npr. v Mariboru tudi za malenkost povečal delež Judov glede na skupno prebivalstvo (0,24 %). Nasprotno se je na Ptuju, kjer je leta 1931 živelo 31 Judov, njihov delež v primerjavi z naraščajočim skupnim prebivalstvom celo nekoliko zmanjšal (0,47 %). Prav tako se je delež Judov zmanjšal tudi v Ljubljani (0,12 %), vendar je bilo tu ob popisu leta 1937 zabeleženo absolutno največ Judov.

Delež judovskega prebivalstva v Dravski banovini

V primerjavi z ostalo Jugoslavijo je v Dravski banovini živelo sorazmerno malo judovskega prebivalstva. Leta 1921 so Judje predstavljali 0,09 % celotnega prebivalstva, leta 1931 pa zaradi upadanja števila prekmurskih Judov komaj še 0,07% skupnega prebivalstva Dravske banovine. Takrat (glej tabelo 4) so jugoslovanski Judje predstavljali 0,5 % skupnega prebivalstva. Sorazmerno manj Judov kot v Dravski banovini je živelo samo še v Primorski (Dalmacija in zahodna Hercegovina) in Moravski banovini (vzhodni in osrednji del Srbije), v prvi 0,06 % in v slednji 0,04 %. Nasprotno so v Beogradu Judje predstavljali kar 3 % skupnega prebivalstva. Glede na popis članov Zveze judovskih občin Jugoslavije se je število neortodoksnih Judov do leta 1938 le za malenkost povečalo (njim je potrebno prišteti še okoli 2500 ortodoksnih Judov). V večini banovin se je zaradi negativnega naravnega prirastka celo zmanjšalo, med drugim tudi v Dravski banovini. Se pa je število Judov zelo hitro povečevalo prav v Beogradu.

Število judovskega prebivalstva v banovinah leta 1931 in leta 1938; v % od celotnega prebivalstva . ; . banovine 1931 1938 Sefardi Aškenazi Ortodoksni skupaj Judje Aškenazi Sefardi št. v % št. v % št. v % št. v % št. v % Dravska 4 0 813 0,07 3 0 820 0,07 760 0,06 Drinska 8.009 0,52 2.034 0,13 - - 10.043 0,65 9.481 0,53 Donavska 1.809 0,08 13.626 0,57 3.083 0,13 18.518 0,77 16.788 0,67 Moravska 524 0,04 50 0 12 0 586 0,04 401 0,03 Primorska 66 0,01 512 0,06 - - 578 0,06 341 0,04 Savska 238 0,01 19.310 0,71 27 0 19.575 0,72 19.427 0,67 Vardarska 7.382 0,47 122 0,01 75 0,01 7.579 0,48 6.615 0,38 Vrbaška 708 0,07 450 0,04 2 0 1.160 0,11 813 0,07 Zetska 507 0,05 100 0,01 3 0 610 0,07 488 0,05 Beograd 6.921 2,4 1.993 0,69 22 0,01 8.936 3,09 13.728 3,42 Skupaj 26.168 0,19 39.010 0,28 3.227 0,02 68.405 0,49 68.842 0,45

Toda ta slika se povsem spremeni, če razmejimo prekmurske in ostale Jude. Prekmurski Judje so predstavljali 0,52 % prekmurskega prebivalstva, se pravi nekaj več kot je znašalo jugoslovansko povprečje. Kot kaže tabela 5, je bilo v primerjavi z drugimi evropskimi državami judovsko prebivalstvo v Prekmurju sicer veliko šibkejše kot v močnih judovskih skupnostih vzhodne in srednje Evrope, vendar še vedno močnejše kot v marsikateri zahodnoevropski in predvsem skandinavski državi. Nasprotno je samo še v Španiji živelo sorazmerno manj Judov kot v ostali Dravski banovini. Celotna Dravska banovina pa se kljub svoji majhni judovski skupnosti odreže še vedno bolje kot Finska, Norveška in Portugalska.

Judje v evropskih državah in v Dravski banovini okoli leta 1931. ; . prebivalstvo (št.) Judje (št.) Judje (v %) Poljska 32.107.000 3.125.000 9,73 Litva 2.125.000 167.000 7,86 Madžarska 8.685.000 473.000 5,45 Latvija 1.900.000 96.000 5,05 Romunija 18.024.000 800.000 4,44 Avstrija 6.736.000 220.000 3,27 Češkoslovaška 14.729.000 380.000 2,58 Nizozemska 7.936.000 120.000 1,51 Grčija 6.205.000 73.000 1,18 Nemčija 63.181.000 589.500 0,93 Bolgarija 5.944.000 50.000 0,84 Velika Britanija in Irska 48.995.000 300.000 0,61 Luksemburg 300.000 1.750 0,58 Belgija 8.092.000 45.000 0,56 Prekmurje 90.717 476 0,52 Jugoslavija 13.934.000 68.405 0,49 Švica 4.066.000 18.500 0,45 Estonija 1.117.000 5.000 0,45 Francija 41.835.000 160.000 0,38 Danska 3.544.000 5.500 0,16 Italija 41.652.000 45.000 0,11 Švedska 6.142.000 6.000 0,1 Dravska banovina 1.144.298 820 0,07 Finska 3.463.000 1.800 0,05 Norveška 2.814.000 1.450 0,05 Portugalska 6.826.000 2.500 0,04 Drav. ban. brez Prek. 1.053.581 344 0,03 Španija 23.907.000 3.000 0,01

Seveda so tudi v drugih evropskih državah obstajale velike regionalne razlike glede poseljenosti judovskega prebivalstva. V najbolj sorodnem primeru Avstrije je tako tudi obstajala velika razlika med nekdanjo ogrsko deželo Gradiščansko z 1,2 % judovskih prebivalcev in Vorarlbergom s komaj 0,03 %. Obenem pa v Avstriji Judje na Dunaju celo predstavljali dobrih 9 % prebivalstva, se pravi toliko kot na Poljskem. Toda za razliko od Dravske banovine brez Prekmurja je v vseh avstrijskih deželah z izjemo Dunaja število Judov po prvi svetovni vojni občutno upadalo, . kar kaže na relativno dinamičen razvoj judovske skupnosti v osrednji Sloveniji.

Judovske verske občine

Ustanovitev in delovanje za časa Habsburške monarhije

Številčna prisotnost judovskega prebivalstva v Sloveniji je imela velik vpliv tudi na organiziranost judovske skupnosti, kar je prišlo predvsem do izraza pri ustanavljanju judovskih verskih občin. Judovski skupnosti v Prekmurju in v ostali Sloveniji sta se v tem pogledu povsem razlikovali. Prekmurski Judje so že kmalu ustanovili lastne judovske verske občine, skupaj z živahnim verskim, šolskim in karitativnim delovanjem, ki se je odvijalo v teh občinah. Judje iz ostale Slovenije so morali postati člani judovskih verskih občin, katerih sedež je bil krajevno daleč stran od kraja njihovega bivališča (najprej Trst, potem Gradec, nato Zagreb in Varaždin ter naposled Murska Sobota), kar se je naposled odražalo tudi v veliko bolj mlačnem odnosu do organiziranega delovanja v judovski skupnosti. Ti Judje so se namreč začeli naseljevati prepozno in v premajhnem številu, da bi jim sploh lahko uspelo ustanoviti svojo versko občino.

Ko je bilo za časa Marije Terezije in Jožefa II. s kodifikacijo judovskega prava v avstrijskih deželah urejeno področje avtonomije judovskih občin, se je med drugim tudi določilo, da je v judovski občini moralo biti najmanj 13 Judov moškega spola, ki so bili starejši od 13 let. V naslednjih desetletjih so se judovske verske občine vzpostavile le v Galiciji, na Moravskem, na Češkem, v Trstu, Vorarlbergu in naposled še na Dunaju. . Judovska verska občina v Gradcu je bila ustanovljena šele leta 1869. Judovska verska občina v Gradcu je bila ustanovljena šele leta 1869. Toda po organizacijski plati judovske občine niso imele nobene enotne oblike. Statuti mnogih občin celo niso bili odobreni s strani državnih oblasti. Čeprav je temeljni državljanski zakon z dne 21. decembra 1867 judovskim verskim družbam v avstrijski polovici Habsburške monarhije zagotavljal avtonomijo, je bilo razmere v judovskih verskih občinah vseeno potrebno še zakonsko urediti. Pri tem je država v avstrijski polovici Habsburške monarhije hotela vse Jude na območju posamezne verske občine priključiti samo tej občini, ne glede na občutne razlike med ortodoksnimi in reformističnimi Judi ter med Aškenazi in Sefardi. .

Po dveh letih burnih razprav v avstrijskem državnem zboru . je bil 21. marca 1890 naposled sankcioniran zakon o ureditvi zunanjih pravnih razmerij judovskih vernikov v avstrijski polovici Habsburške monarhije. Ta razmerja so urejale judovske verske občine, katerih naloga je bila, da primerno skrbijo za verske potrebe svojih članov in da v ta namen vzdržujejo in razvijajo potrebne ustanove. Vsaka judovska verska občina je zajemala krajevno zamejeno področje, na katerem ni smela obstajati nobena druga judovska verska občina. Vsak Jud je bil član tiste judovske verske občine, na območju katere je imel stalno prebivališče. Judovsko versko občino so lahko ustanovi le tam, kjer so imeli na razpolago dovolj denarnih sredstev, potrebnih bogoslužnih ustanov in zavodov ter kjer se lahko vzdrževali potrebno versko osebje in zagotavljali reden verski pouk.

Relativno šibka in neenakomerna poseljenost Štajerske, Koroške in Kranjske z judovskim prebivalstvom je po letu 1890 odločilno vplivala na določitev območij bodočih judovskih verskih občin. Ker je bilo v roku treh let potrebno urediti ozemeljski obseg judovskih verskih občin, je ministrstvo za uk in bogočastje 18. marca 1893 izdalo uredbe za Štajersko, Kranjsko in Koroško, po katerih so s 1. julijem 1893 vsi Judje v teh deželah postali člani judovske verske občine v Gradcu. .

Med kranjskimi in koroškimi Judi ta odločitev ni bila sprejeta z odobravanjem. Kranjski Judje so bili namreč pred tem glede vodenja matičnih knjig, sklepanja zakonskih zvez in drugih zakonskih zadev vezani na judovsko versko občino v Trstu. Zato je takratnih dvanajst stalno naseljenih ljubljanskih Judov še naprej hotelo ostati v sklopu tržaške judovske občine. Toda temu so odločno nasprotovali prav tržaški Judje. Zato so se ljubljanski Judje najprej hoteli povezati s koroškimi Judi in skupaj z njimi ustanoviti versko občino. Ti so že leta 1887 v Celovcu ustanovili judovsko versko društvo, katero pa je bilo relativno slabo obiskano. Ker se je kmalu izkazalo, da združitev kranjskih in koroških Judov ne bi omogočila vzpostavitve normalno delujoče verske organizacije, so kranjski Judje pristali na pridružitev h graški judovski verski občini, pod katero so spadali vsi štajerski Judje. Nazadnje so morali popustiti tudi koroški Judje. . Koroški Judje so nato leta 1895 razpustili judovsko versko društvo, svojo lastno versko občino pa so dobili šele leta 1923. Glej: ; .

Avstrijski zakon o judovskih verskih občin iz leta 1890 je predvideval tudi plačevanje verskega davka, iz katerega so judovske verske občine financirale svoje delovanje. Zakon ni določal višine verskega davka. Višino davka so si določale verske občine, pri čemer so v statutarnih določilih zamejile najvišjo zgornjo in najnižjo spodnjo mejo višine davka. V graški verski občini je tako najnižji prispevek najprej znašal 12 goldinarjev in najvišji prispevek 200 goldinarjev. Ob menjavi valute iz goldinarjev v krone so leta 1900 najnižje prispevke zmanjšali na 12 kron oziroma 6 nekdanjih goldinarjev, najvišje pa so zvišali na celo 600 kron oziroma 300 nekdanjih goldinarjev. To niso bili majhni denarni zneski. Ljubljanski Judje so npr. konec 19. stoletja plačevali med 27 in 60 goldinarjev verskega davka. Zato ne preseneča, da Judje izven občinskega središča v Gradcu niso bili ravno navdušeni nad plačevanjem verskega davka, saj praktično niso imeli nobenih večjih koristi od ustanov, ki so jih sofinancirali (npr. sinagoga in verska šola v Gradcu).Prim. .

Redki Judje na Primorskem so bili člani močnih judovskih skupnosti v Gorici in predvsem v Trstu. Judje z Goriške so pri tem spadali pod judovsko versko občino v Gorici, istrski Judje pa pod judovsko versko občino v Trstu.

Podobno kot v avstrijski polovici Habsburške monarhije so se tudi na Ogrskem že dolgo časa, vse od leta 1792, prizadevali reformirati organiziranost judovskih verskih občin. V tem pogledu je bil na Ogrskem zelo pomemben spor med ortodoksnim in reformističnim judovstvom. Leta 1871 so večinski reformisti ustanovili svojo centralistično usmerjeno organizacijo judovskih občin, manjšinski ortodoksni Judje pa so ustanovili svojo centralno organizacijo. Majhen del Judov je organiziral svoje verske občine. Leta 1900 je bilo na Ogrskem 560 matičnih judovskih občin in 1718 podružničnih občin, na Hrvaškem pa je bilo npr. leta 1913 25 judovskih občin. .

V tem času so v Prekmurju nastale tri judovske verske občine, skozi katere se je prav tako izražala naselitvena struktura prekmurskih Judov. Prva judovska občina v Prekmurju je nastala v Lendavi, kjer so se Judje najprej začeli bolj množično naseljevati. Prvi verski prostori so bili urejeni v zasebni hiši že v drugi polovici 18. stoletja. Judovska verska skupnost je nastala leta 1837. Versko življenje se je najprej odvijalo v najeti hiši. Leta 1847 so odkupili hišo in jo preuredili v sinagogo. 1850 so začeli voditi matično knjigo. Ker je verska skupnost v naslednji desetletjih vedno bolj naraščala, so leta 1866 na mestu stare sinagoge začeli graditi novo (80 sedežev za moške in 60 za ženske). Leta 1908 so sinagogo povečali in prenovili. Tega leta so obnovili tudi poslopje šolske stavbe, katera je bila zgrajena že leta 1845. V njej so uredili stanovanje za rabina in dve učilnici. Judovska verska občina je namreč vzdrževala zasebno šolo vse do njene ukinitve leta 1921, ko so judovski šolarji morali začeti obiskovati državne šole. Lendavska judovska občina je vzdrževala lastno pokopališče v Dolgi vasi, kjer so svoje mrtve pokopavali vse od leta 1850. Lendavski Judje so bili tudi člani verskega dobrodelnega društva Hevre kadiš. .

Druga pomembna judovska verska občina v Prekmurju je nastala v Murski Soboti. Tudi tu so imeli Judje molilnico najprej v zasebni hiši. Prvič je bila omenjena leta 1860. Na mestu stare razpadajoče molilnice na Lendavski ulici so 31. avgusta 1908 svečano blagoslovili novo, veliko večjo sinagogo. Od 19. stoletja je judovska občina tudi v Murski Soboti vzdrževala pokopališče, prav tako pa so imeli organizirano tudi judovsko šolo. ; ; .

Tretja judovska verska občina je nekaj časa obstajala v Beltincih. Okoli leta 1860 so Judje v Beltincih ločili od judovske verske občine v Lendavi in ustanovili svojo lastno versko občino. Takrat so tudi sezidali sinagogo. Toda po letu 1890 je število Judov v Beltincih vedno bolj upadalo, dokler ni po prvi svetovni vojni padlo le na nekaj oseb. Preostali Judje so zopet postali člani judovske verske občine v Lendavi. Zaradi premajhnega števila vernikov in pomanjkanja denarnih sredstev je sinagoga vedno bolj propadala. Občina Beltinci je tako 21. 3. 1938 opozorila okrajno načelstvo v Lendavi, da je sinagoga v stanju razpadanja, zaradi česar naj okrajno načelstvo na primeren način opozori judovsko versko občino v Lendavi, da mora odstraniti razpadajočo sinagogo iz varnostnih in urbanističnih razlogov. Kmalu nato so sinagogo podrli. .

Reorganizacije po prvi svetovni vojni

Po razpadu Habsburške monarhije so bili štajerski in kranjski Judje, ki so po novem živeli na območju jugoslovanske države, z državno mejo ločeni od svojega verskega središča v Gradcu. Zato so se nekateri ljubljanski Judi že od začetka leta 1919 zavzemali za priključitev k najbližji veliki judovski verski občini v novi državi in sicer k zagrebški. S tem je soglašala tako narodna vlada kot vsi ljubljanski Judje, ki so se odzvali na anketo ljubljanskega mestnega magistrata. V začetku leta 1921 so bili tako ljubljanski Judje priključeni k judovski verski občini v Zagrebu. Za poverjenika ljubljanske naselbine je bil izbran trgovec Adolf Lorant. Pri njem so morali ljubljanski Judje prijaviti rojstva, poroke in smrti, zagrebška verska občina pa je skrbela za verske funkcije in verski pouk otrok. . Po pričevanju ljubljanskega trgovca Karla Bolaffioja s konca leta 1927 pa razmere nikakor niso bile idealne: Dokler smo spadali pod Gradec (pred vojno) smo imeli za otroke verski pouk, danes nimamo tega. Verski pouk za otroke je potreben in bi bilo tozadevno treba nekaj ukreniti. . Za razliko od ljubljanskih Judov so se štajerski Judje priključili judovski verski občini v Varaždinu. Leta 1928 je bilo v tej občini včlanjeno 38 Judov s Štajerske, k katerim je potrebno prišteti še njihove žene in mladoletne otroke. . Glede na popis prebivalstva iz leta 1921 je bilo takrat na slovenskem Štajerskem skupaj prisotnih 207 judovskih vernikov, od tega največ v Mariboru (64), Ptuju (28) in Celju (26). Nasprotno so na nekdanjem Kranjskem takrat živeli 104 judovski verniki, od tega velika večina (96) v Ljubljani. .

Na ozemlju mariborske oblasti so v tem času že obstajale tri judovske verske občine s sedeži v Murski Soboti, Lendavi in Čakovcu. Na ozemlju sedanje Republike Slovenije sta bili torej verski občini v Murski Soboti in Lendavi, katerih ozemeljski obseg se je ujemal s soboškim in lendavskim okrajem. Prva je imela 320 vernikov in druga 322 vernikov, ; . kar se je približno ujemalo s številom prisotnega judovskega prebivalstva po popisu iz leta 1921 (skupaj v Prekmurju 624). . Število judovskega prebivalstva v Prekmurju se je po prvi svetovni vojni še dodatno občutno zmanjšalo. Judovsko prebivalstvo v Prekmurju je imelo za razliko od ostalega judovskega prebivalstva z ozemlja sedanje Slovenije, med katerimi je bilo veliko začasnih prebivalcev, v veliki večini urejeno stalno bivališče.

Čeprav materialni položaj judovske občine v Murski Soboti pred letom 1928 naj ne bi bil baš najboljši . , stanje v Murski Soboti v primerjavi z Lendavo vseeno ni bilo slabo: Ne le velikost, oblika in pa estetična zunanjost in notranjost sinagoge v Murski Soboti se ne da skoro niti primerjati z ono v Dolnji Lendavi. Tudi, kar se tiče župnišča, je ono v Murski Soboti veliko udobnejše in prostranejše, kot v Dolnji Lendavi, kjer stanuje rabin v sorazmerno slabem poslopju bivše izr. verske šole, dočim stanuje kantor v eni zasebni hiši. V Dolnji Lendavi tudi manjka nadkantor, katero mesto je v Murski Soboti zasedeno. Istotako se vršijo obrezovanja po funkcionarjih v Murski Soboti za celo Prekmurje. .

Toda s pravnega stališča pristop štajerskih in kranjskih Judov k judovskima verskima občinama v Zagrebu in Varaždinu ni bil izveden v skladu s takrat še vedno veljavnim avstrijskim zakonom z dne 21. marca 1890. Glede na sedmi paragraf tega zakona bi morala država odobriti vsako spremembo ozemeljska obsega judovskih verskih občin. . Judje iz nekdanje Kranjske in Štajerske, ki jih je državna meja ločila od njihovega prejšnjega verskega središča v Gradcu, so se tako sicer pravilno odločili, da ne morejo več pripadati judovski verski občini izven konkretnega državnega ozemlja, vendar bi njihovo priključitev judovskima verskima občinama v Varaždinu in Zagrebu morala pred tem odobriti pristojna državna oblast. Slednja je tako novo ureditev samo tolerirala, zakonsko pa je vsa stvar še vedno čakala na primerno ureditev. . Predstavniki judovske občine v Murski Soboti so kmalu zaznali priložnost in 27. avgusta 1927 zaprosili velikega župana mariborske oblasti, naj se zavzame za priključitev judovskih vernikov iz mariborske in ljubljanske oblasti k njihovi verski občini. .

Toda tej nameri so se ljubljanski in štajerski Judje odločno uprli. V prvi polovici leta 1928 so se tako ljubljanski Judje kot ljubljanski mestni magistrat in veliki župan ljubljanske oblasti postavili proti pobudi judovske verske občine iz Murske Sobote. . Hkrati so se ljubljanski Judje na svojem sestanku 13. maja 1928 nenadoma odločili, da je potrebno urediti neurejene razmere glede rednega verskega pouka njihovih otrok, kar bi bilo po njihovem mnenju veliko lažje in predvsem ceneje storiti v okviru zagrebške judovske verske občine kot pa v okviru soboške. . Soboški pobudi so nasprotovali tudi štajerski Judje in judovska verska občina v Varaždinu, judovski verski občini v Lendavi . in Čakovcu, ki sta prav tako ležali na ozemlju mariborske oblasti, pa sta se zavzemali, da te Judje preprosto priključijo njima. Pristojni uradnik mariborske oblasti je ob tem poročal verskemu ministrstvu v Beograd: Očividno je, da igra pri vsej stvari materijalno vprašanje največjo vlogo. Izraelitska [judovska, op. av.] verska občina v Murski Soboti bi si rada povečala svoje dohodke z včlanjenjem vseh izraelitov iz Slovenije. Interesenti sami se pa temu protivijo, ker jim članstvo pri verskih občinah v Varaždinu odnosno Zagrebu nalaga manjša bremena in tudi prometnih zvez bolj gravitirajo v Varaždin in Zagreb ko v Mursko Soboto, ki leži na periferiji mariborske oblasti. . V tem času materialni položaj judovskih vernikov v Murski Soboti resnično ni bil zadovoljiv. Prav zaradi previsokih verskih davkov naj bi se soboški Judje potegovali za pritegnitev ostalih Judov s slovenskega ozemlja k njihovi verski občini. S tem bi si olajšali svoje davčno breme. ; .

Želja ljubljanskih Judov, da naj soboška občina odstopi od nadaljnih poizkusov prisiljene priklopitve . , se ni uresničila. 28. avgusta 1928 je minister za vere izdal uredbo, po kateri lahko od 1. januarja 1929 na ozemlju ljubljanske in mariborske oblasti, z izjemo okrajev Čakovec, Dolnja Lendava in Prelog, obstaja samo ena judovska verska občina in sicer s sedežem v Murski Soboti. Vsi Judje, ki so živeli na slovenskem Štajerskem, Koroškem in Kranjskem ter v okraju Murska Sobota, so tako postali pripadniki judovske verske občine v Murski Soboti. ; ; ; .

7. novembra 1928 je judovska verska občina iz Murske Sobote prosila velikega župana mariborske oblasti, da naj naroči sreskim poglavarjem mariborske oblasti, naj popišejo Jude na svojem področju. Te podatke so namreč soboški Judje nujno potrebovali, če so hoteli januarja 1929 sklicati občni zbor judovske občine, na katerem bi konstituirali novo judovsko versko občino Murska Sobota v njenem razširjenem sestavu. Veliki župan je 20. novembra 1928 z okrožnico naročil sreskim poglavarjem in mestnim magistratom, naj želene podatke pošljejo neposredno sreskemu poglavarju v Mursko Soboto, ta pa naj jih posreduje judovski verski občini v Murski Soboti. Vendar judovska verska občina teh podatkov ni dobila tako hitro, kot bi si jih želela. Zato se je konec leta 1928 znova obrnila na velikega župana mariborske oblasti, naj jim priskoči na pomoč. .

Medtem, ko so se soboški Judje vneto pripravljali na ustanovitev nove judovske verske občine, pa njihovi nasprotniki še niso vrgli puške v koruzo. Kljub jasno izraženemu stališču ministrske uredbe z dne 28. avgusta 1928, da je kranjskih in štajerskih Judov premalo, da bi lahko tvorili samostojno versko občino, ; . so 14. januarja 1929 Judje s stalnim bivališčem v okrajih Ptuj, Ormož, Ljutomer, Maribor, Celje in Ljubljana naslovili na velikega župana mariborske oblasti v Mariboru prošnjo za ustanovitev samostojne judovske verske občine s sedežem v Mariboru. Že dva tedna kasneje so to svojo vlogo še dodatno dopolnili. V akcijskem odboru, ki je organiziral pobudo za ustanovitev samostojne judovske verske občine v Mariboru (za sreze Ptuj, Ormož, Ljutomer, Maribor, Celje in Ljubljano) so bili ugledni in premožni člani judovske skupnosti, ki so bili zainteresirani za takšno udejstvovanje (Miroslav Ausch iz Maribora, Karol Preis iz Maribora, Jakob Mandil iz Maribora, Josip Kudiš iz Maribora, Marko Rosner iz Maribora, Ignac Sonnenschein iz Ptuja, Leo Kudiš iz Celja, Adolf Lorant iz Ljubljane in Feliks Moskovič iz Ljubljane). Že iz prevladujočega položaja mariborskih Judov lahko razberemo, da so imeli prav ti največji interes za ustanovitev samostojne verske občine. Za svojega predsednika so izbrali bogatega tovarnarja in veletrgovca iz Maribora, Josipa Rosenberga. V akcijskem odboru je bila slabo zastopana predvsem močna judovska skupnost v Ljubljani, saj je bilo med podpisniki samo 9 ljubljanskih Judov. Nasprotno je bilo med njimi 15 Judov iz celjskega okraja in celo 29 iz mariborskega okraja. ; .

Štajerski in ljubljanski Judje so imeli tudi konkretne načrte o delovanju in financiranju bodoče judovske verske občine s sedežem v Mariboru. Nameravali so najeti prostore, v katerih bi izvajali bogoslužje. Ustanoviti so nameravali tudi pogrebno društvo Hevra Kadiš. Potreben denar bi dobili z enkratnim denarnih prispevkom vseh pobudnikov za ustanovitev samostojne občine. Poleg tega bi s pobiranjem verskih prispevkov krili različne stvarne izdatke in predvsem plačo za rabina. Rabin bi med drugim urejal matične knjige, zaradi česar bi bilo olajšano poslovanje z državnimi organi. Predvsem pa bi rabin vodil verske obrede. Štajerski Judje so se namreč pritoževali, da sta Varaždin in Murska Sobota preprosto predaleč. Ob sobotah in nedeljah so se verski obredi običajno začeli ob osmi uri zjutraj. Ker pa je bilo vernim Judom ob sobotah in praznikih prepovedano potovati [z vlakom ali avtomobilom], so morali tja odpotovati že dan prej, domov pa so se lahko odpravili šele naslednji dan. Ker so bili ti Judje večinoma trgovci in uslužbenci, si niso mogli privoščiti tako velike izgube delavnega časa, zaradi česar se verskih obredov ponavadi sploh niso udeležili. Podobno pomanjkljiv je bil tudi verski pouk njihovih otrok, kateri je potekal le enkrat mesečno. Zato so štajerski Judje predvidevali, da bi njihov bodoči rabin tedensko poučeval verski pouk v vseh srednjih in ljudskih šolah v Mariboru, na Ptuju, v Celju in Ljubljani, kjer so se šolali judovski učenci. .

7. februarja 1929 je veliki župan mariborske oblasti o nameri štajerskih in ljubljanskih Judov obvestil tudi velikega župana ljubljanske oblasti, predvsem pa je za mnenje povprašal judovske verske občine v Murski Soboti, Lendavi in Čakovcu. Nova judovska verska občina s središčem v Mariboru bi namreč zajemala ozemlje obeh slovenskih oblasti (mariborske in ljubljanske), razen okrajev Murska Sobota, Dolnja Lendava, Čakovec in Prelog. Veliki župan mariborske oblasti je ob tem odločno podprl ta predlog. . Nobenih pomislekov proti ustanovitvi judovske verske občine s središčem v Mariboru ni imel tudi veliki župan ljubljanske oblasti. ; . Ker nova judovska občina ne bi pomenila nobene konkurence judovski občini v Čakovcu, tudi tamkajšnji Judje niso nasprotovali njeni ustanovitvi. . 6. novembra 1928 je namreč judovska verska občina iz Čakovca celo (neuspešno) tožila versko ministrstvo, ker naj bi po njihovem mnenju o teritorialni ureditvi judovskih verskih občin lahko odločala le zveza judovskih verskih občin. Glej: . Lendavski Judje so akcijo štajerskih in ljubljanskih Judov celo iskreno pozdravljali in so jih bili pri tem pripravljeni duševno in materialno podpirati. Šli so celo tako daleč, da so dodali še dva nova argumenta za ustanovitev nove verske občine: V verskopolitičnem oziru /…/ je naša država versko tolerantna in ne dela nobene razlike med svojimi državljani /…/. V zgodovinskem oziru pa govori za to ustanovitev dejstvo da je obstajala v Mariboru v preteklih stoletjih že židovska verska občina. .

Ustanovitvi nove judovske verske občine so tako odločno nasprotovali samo Judje iz Murske Sobote, pod katerih okrilje so štajerski in ljubljanski Judje z novim letom pravkar prišli. Soboški Judje so tako odkrito dvomili, da bi bili štajerski in ljubljanski Judje zmožni finančno vzdrževati rabina, kantorja in druge uradnike, ustrezno opremiti najete prostore za verske obrede in zaradi splošnega pomanjkanja rabinov sploh najti primerno versko izobraženega in patriotično mislečega rabina. Nasprotno so poudarili, da se bo rabin iz Murske Sobote enkrat tedensko vozil v Maribor in Ljubljano poučevati versko vzgojo, rabin ali občasno kantor pa bosta tam tudi izvajala verske obrede. Hkrati so soboški Judje očitali štajerskim in ljubljanskim Judom, da jih veliko nima jugoslovanskega državljanstva in zato ne morejo biti člani jugoslovanske judovske verske občine ter da je njihovo separatistično gibanje v nasprotju z veljavno zakonodajo. .

Pristojno ministrstvo za vero ni ugodilo prošnji štajerskih in ljubljanskih Judov po samostojni občini, temveč je vztrajalo pri prvotnem načrtu. Vse do konca prve jugoslovanske države sta tako na območju Dravske banovine obstajali dve judovski občini in sicer v Lendavi in Murski Soboti. ; .

Že takoj po ustanovitvi nove judovske verske občine v Murski Soboti januarja 1929 je ta že sprejela proračun za leto 1929 in pri tem hitro začela trošiti večje količine denarja. Nova in večja občinska organizacija je imela namreč tudi večje potrebe in kot smo videli zgoraj tudi smele načrte za razširitev svoje dejavnosti. . S precejšnjo razširitvijo občinskega ozemlja so v okvir občine prišli tudi številni novi davkoplačevalci. Leta 1929 je verski davek plačalo 79 Judov iz Murske Sobote in celo 44 iz drugih krajev (eden iz Središča, 17 iz Maribora, 2 iz Ljutomera, 4 iz Celja, in 20 iz Ljubljane). . Čeprav so torej soboški Judje številčno še vedno prevladovali, so se prejemki judovske občine izdatno povečali, zlasti še, ker so bili na priključeni Judje v povprečju bolj premožni od prekmurskih. Zato ni nič čudnega, če so bili Judje izven Murske Sobote zelo občutljivi na vprašanje financiranja občine. Že Karl Bolaffio je tako npr. konec leta 1927 opozarjal ljubljanske oblasti, da je pred priključitvijo ljubljanskih Judov k Murski Soboti potrebno najprej urediti vprašanje prispevkov in pastorizacije za te prispevke. .

Leta 1930 so judovske verske občine v Jugoslaviji končno dobile svojo krovno organizacijo. V avstrijski polovici Habsburške monarhije namreč ni bila med judovskimi verskimi občina vzpostavljena nobena hierarhija, zato tudi ni bilo nobene zvezne organizacije judovskih verskih občin. . Zakon o verski zajednici židov v kraljevini Jugoslaviji iz 24. decembra 1929 . pa je predvideval ustanovitev zveze judovskih verskih občin, v katero bi bile z izjemo ortodoksne včlanjene vse jugoslovanske judovske verske občine. Tako nastala Zveza judovskih veroizpovednih občin je nato v tridesetih letih 20. stoletja igrala pomembno vlogo pri organizaciji življenja judovskih skupnosti v Jugoslaviji. Novi zakon ni urejal le delovanja zveze, temveč je ustvaril tudi enotno zakonodajo na področju delovanja posameznih judovskih verskih občin. Te so kot samoupravna telesa in pravne osebe samostojno upravljale svoje versko-upravne, kulturne in dobrodelne ustanove ter v skladu z zakoni in predpisi prosto razpolagale s svojim premoženjem. Vsak neortodoksen JudLeta 1931 so bili v Dravski banovini samo trije ortodoksni Judje. Glej: na ozemlju posamezne verske občine je moral biti član te verske občine. Potrebna materialna sredstva so verske občine lahko pridobivale iz dohodkov od lastnega premoženja, iz verskih taks in prispevkov, iz prispevkov in daril ter iz dohodkov zadružbin in fondov, iz morebitnih prispevkov občin in iz stalne državne podpore. Verski davek se ni pobiral le od članov občine, temveč so se prispevki in takse zaračunali tudi na tisto premoženje tujih Judov, katero se je nahajalo na ozemlju te občine.

Judovska skupnost v Prekmurju in v ostali Sloveniji

Asimilacija in akulturacija

Povsem različna poselitvena struktura Judov v Prekmurju in v ostali Sloveniji ni imela velikega vpliva le na organizacijsko strukturno judovskih skupnosti, temveč tudi na ostale dele njihovega gospodarskega in socialnega življenja. Toda takšne razlike med različnimi judovskimi skupnostmi niso bile v takratni Srednji Evropi nobena izjema, temveč prej pravilo. V Habsburški monarhiji so bili Judje razdeljeni na veliko število različnih socialnih, kulturnih, gospodarskih in celo jezikovnih skupnosti. .

Najbolj očitna je bila delitev na zahodne in vzhodne Jude. Za vzhodno evropski tip Judov je bila značilna relativno slabotna akulturacija in asimilacija, ohranjanje jidiša in verske ortodoksije, visoka stopnja rodnosti in nizka stopnja mešanih zakonov. V njihovi družbeno-ekonomski strukturi je prevladoval spodnji srednji razred in proletariat. Za zahodnoevropski tip Judov je bila značilna visoka stopnja akulturacije, težnja po asimilaciji, opustitev jidiša in ortodoksije, nizka stopnja rodnosti in visoka stopnja mešanih zakonov ter družbeno-ekonomska struktura, ki je ustrezala srednjemu razredu. Tako zahodni kot vzhodni Judje so bili v primerjavi z nejudovskim prebivalstvom zelo urbanizirani. Toda medtem, ko so vzhodni Judje pogosto še vedno živeli v majhnih mestih z večinskim judovskim prebivalstvom (shtetl), so v visoko urbanizirani zahodni družbi tamkajšnji Judje ponavadi predstavljali le majhen odstotek mestnega prebivalstva. V Habsburški monarhiji je vzhodnoevropski tip Judov je živel v Galiciji, Bukovini, Podkarpatski Rusiji in vzhodni Slovaški, zahodnoevropski tip se je nahajal v čeških deželah, na Madžarskem in v avstrijskih deželah. .

Toda v zadnjem času je zgodovinopisje večinoma opustilo takšno bipolarno razdelitev na vzhodne in zahodne Jude. Vzhod ni več tako jasno drugačen od Zahoda. Ne smatra se več, da je akulturaciji nujno sledila asimilacija. . Akulturacija v tem primeru označuje judovsko sprejetje zunanjih značilnosti večinske kulture, predvsem jezika. Asimilacija pa označuje prizadevanje Judov za sprejetje nacionalne identitete večinskega naroda, se pravi, da bi Judje postali Nemci, Čehi, Madžari, Hrvati in seveda tudi Slovenci judovske vere. V najbolj skrajni obliki naj bi ti Judje celo povsem opustili svojo judovsko identiteto. .

Tako tudi v primeru Judov v avstrijski polovici Habsburške monarhije akulturacija ni nujno peljala vseh Judov po poti asimilacije. Tisti Judje, ki so verjeli, da so se uspešno asimilirali, so se večinoma še vedno smatrali za posebno skupino v nemški, češki ali celo poljski družbi. Seveda so bili med njimi tudi Judje, ki so se hoteli povsem asimilirati z večinskim prebivalstvom. Toda večina Judov je vseeno živela v krogu širšega judovskega družbenega univerzuma. Živeli so v krogu judovskih družin, družili so se z judovskimi prijatelji in sosedi, bili so člani judovskih organizacij. Vzporedno z judovsko etnično lojalnostjo so ti Judje sprejeli eno od kultur Habsburške Avstrije, pri čemer so ponavadi prevzeli nemško, toda včasih tudi češko ali poljsko kulturo. V veliki meri je bila njihova nemška (in tudi poljska ali češka) identiteta kulturna (in ne etnična ali nacionalna). Z razpadom Habsburške monarhije leta 1918 in nastankom Avstrije, Češkoslovaške, Poljske in Jugoslavije, se je judovska etnična pripadnost še dodatno okrepila. V pretežno antisemitsko usmerjeni Avstriji, kjer ni bilo več možnosti za popolno integracijo v večinsko družbo, so se Judje namesto z večinskim (nemškim) narodom prvenstveno vse bolj identificirali kot Judje. ; ; .

Podobno kot med Judi v Avstriji se je po prvi svetovni vojni tudi med Judi v trianonski Madžarski zelo okrepila posebna judovska identiteta. Toda za razliko od Avstrije, kjer je bila judovska etnična identiteta že pred vojno močno prisotna, je v tem pogledu na Madžarskem prišlo do pravega preobrata. Za časa Habsburške monarhije je bil v primerjavi z vhodnimi Judi obseg in hitrost asimilacije in akulturacije madžarskih Judov veliko bolj primerljiv z avstrijskimi in celo nemškimi Judi. . Takratne madžarske oblasti so namreč imele zelo toleranten odnos do judovske manjšine. Za njih so bili Judje verska in ne etnična manjšina. Prav zaradi te madžarske tolerantne politike se je veliko tamkajšnjih Judov smatralo za integralni del madžarskega naroda. Toda kljub tej uspešni akulturaciji se je le redkim Judom uspelo povsem integrirati v madžarsko družbo. Ko je po prvi svetovni vojni tudi uradna madžarska politika postala odkrito antisemitska, se je dokončno razblinila iluzija o uspešni judovski asimilaciji, s katero bodo madžarski Judje prevzeli nacionalno identiteto večine ter tako postali Madžari (judovske vere). .

Tako v Avstriji kot na Madžarskem torej ni prišlo do identifikacijske asimilacije judovske manjšine v večinsko nemško in madžarsko nacionalno družbo. Nasprotno pa je bila judovska akulturacija vseeno zelo uspešna. Tako nemški kot madžarski Judje so večinoma povsem prevzeli nemško ali madžarsko (meščansko) kulturo. V tem pogledu se praktično niso razlikovali od večinskega prebivalstva.

Jezik

Najbolj očiten faktor judovske akulturacije je bila zelo razširjena uporaba nemškega ali madžarskega jezika. V prejšnjih stoletjih so Judje v Habsburški monarhiji večinoma govorili jidiš. V 19. stoletju so Judje v procesu akulturacije jidiš začeli opuščali in kot znamenje uspešne kulturne asimilacije vedno bolj prevzemati jezike prevladujoče kulture. Sprva je bila to predvsem nemščina, od srede 19. stoletja pa na Ogrskem vedno bolj še madžarščina. .

Toda v večnacionalni Habsburški monarhiji jezik nikoli ni bil samo znamenje kulturne identitete, temveč je bilo tudi glavno znamenje nacionalne identitete. . Zaradi tega se je pogosto ustvarjal lažen vtis, da so se tisti Judje, ki so govorili nemško ali madžarsko, s tem tudi uspešno asimilirali z Nemci in Madžari. Obenem pa so se že tako zelo heterogene skupine Judov v Habsburški monarhiji še dodatno razdelile na različne jezikovne skupnosti. Toda kulturno asimilirani Judje pri tem niso avtomatično prevzeli jezika, ki je bil v določeni pokrajini številčno najbolj prisoten, temveč jezika, ki je imel v družbenem, kulturnem in gospodarskem življenju največji vpliv. To pa je bila sprva predvsem nemščina, kasneje tudi madžarščina in poljščina in naposled še češčina in hrvaščina. Zato je veliko Judov, ki so namesto jidiša sprejeli nemško ali madžarsko kulturo in jezik, v mnogih primerih še vedno ostajali jezikovna manjšina.

To je veljalo tudi za Jude, ki so živeli na ozemlju poseljenim s Slovenci. Kljub večinskemu slovensko govorečemu prebivalstvu je bila namreč na Slovenskem nemščina še dolgo časa prevladujoči jezik meščanske družbe. Čeprav je v desetletjih pred prvo svetovno tudi slovenščina hitro pridobivala na pomenu, ji predvsem v večjih mestih ni uspelo nadomestiti nemščine. Zato so Judje na pretežno slovensko govorečem ozemlju raje uporabljali nemščino (in na Primorskem italijanščino), saj so se z njeno pomočjo lahko hitreje vzpenjali po družbeni lestvici. V avstrijski polovici Habsburške monarhije je npr. leta 1900 le 25 Judov navedlo slovenščino kot svoj občevalni jezik (od tega kar 19 iz Trsta) in leta 1910 komaj še 16. Večina ostalih Judov z avstrijskim državljanstvom je navedla nemščino in na Primorskem italijanščino. Glede na to, da so občevalni jezik popisovali le avstrijskim državljanom, ne vemo, kakšen jezik bi navedlo zelo veliko tujih Judov, od katerih jih je večina prihajala s sosednje Ogrske.

Občevalni jezik Judov z avstrijskim državljanstvom v avstrijskih deželah s slovenskim prebivalstvom leta 1900 in 1910. . Štajerska Koroška Kranjska Trst Goriška Istra 1900 nemščina 820 106 45 455 32 109 slovenščina 1 19 3 2 italijanščina 2673 177 11 srbohrvaščina 3 brez občevalnega jezika 4 4 14 19 9 neznano (tuji državljani) 1459 102 85 1795 83 154 1910 nemščina 1608 238 60 564 56 166 slovenščina 4 7 4 1 italijanščina 2700 128 24 srbohrvaščina 1 7 brez občevalnega jezika 10 25 17 4 33 neznano (tuji državljani) 1269 100 52 2209 146 454

Podobno je bilo tudi v madžarski polovici dualistične monarhije. V pretežno agrarnem Prekmurju sta bili madžarščina in nemščina prevladujoči jezik meščanske družbe. Zato so tudi tamkajšnji Judje kot svoj materni jezik večinoma verjetno navedli madžarščino in delno še nemščino (konkretnih podatkov na žalost še nimam).

Z razpadom Habsburške monarhije in nastankom Jugoslavije se je jezikovna identiteta Judov začela hitro spreminjati. Glede na zadnji popis prebivalstva pred drugo svetovno vojno je leta 1931 v Dravski banovini že 220 Judov navedlo slovenščino kot svoj materni jezik (tabela 7). Ta maloštevilna skupina Judov je predstavljala kar dobro četrtino vseh tamkajšnjih Judov. Velika večina ostalih Judov je kot svoj materni jezik navedla madžarščino, nemščino in srbohrvaščino.

Materni jezik Judov v Dravski banovini leta 1931. . Prekmurje ostala Drav. ban. Dravska banovina št. v % št. v % št. v % Slovenščina 183 38,4 37 10,8 220 26,8 Nemščina 60 12,6 105 30,5 165 20,1 Madžarščina 203 42,6 19 5,5 222 27,1 Srbohrvaščina 19 4 126 36,6 145 17,7 Ostali češčina, slovaščina, ruščina, romunščina, Jidiš, italijanščina itd. 11 2,4 57 16,6 68 8,3 Skupaj 476 100,0 344 100,0 820 100,0

Do tako nagle jezikovne asimilacije je prišlo predvsem zato, ker je v jugoslovanski Sloveniji slovenščina zamenjala madžarščino in nemščino kot najpomembnejši jezik uprave, politike, gospodarstva in kulture. Glede na to, da se je v samo dobrem desetletju sorazmerno zelo veliko Judov namesto z madžarsko in nemško kulturo in jezikom začelo identificirati s prej povsem zapostavljeno slovensko kulturo in jezikom, lahko upravičeno podvomimo tudi v dotedanjo uspešnost kulturne asimilacije Judov v obeh polovicah Habsburške monarhije. V večjezični Habsburški monarhiji namreč uradna jezikovna identifikacija ni nujno odražala etnične identitete posameznika. Tudi v Sloveniji so bili mnogi Judje dvojezični (nemščina-slovenščina ali madžarščina-slovenščina) ali celo večjezični (nemščina-madžarščina-slovenščina). Zato ni naključje, da je večina Judov s slovenskim maternim jezikom živela v prevladujočem slovenskem okolju, Judje z nemškim ali madžarskim maternim jezikom pa v mestih, kjer sta bili močno prisotni nemška iali madžarska manjšina.

V prilogi 2 (Materni jezik Judov v Dravski banovini leta 1931 glede na okraje in avtonomna mesta ter Judje s slovenskim maternim jezikom v ostalih delih Jugoslavije) te knjige lahko bralec najde bolj natančne podatke o maternem jeziku Judov leta 1931, se pravi tudi po posameznih okrajih in avtonomnih mestih. Pri pogledu na te podatke lahko hitro ugotovimo, da v primeru jezikovne asimilacije Judov v Dravski banovini ne smemo upoštevati le slovenščine, temveč vsaj še madžarščino in nemščino. V narodnostno mešanem okolju ob meji z Madžarsko in predvsem v prevladujočem madžarsko govorečem okolju Lendave je večina Judov še vedno navajala madžarščino kot svoj materni jezik. Nasprotno je bilo v okraju Murska Sobota, kjer je skoraj povsem prevladovala slovenščina. Zato je večina prekmurskih Judov, ki je navedla slovenščino kot svoj materni jezik, živela prav v okraju Murska Sobota. V tem okraju je bila madžarsko govoreča manjšina skoraj tako pomembna kot prav tako tradicionalno pomembna nemško govoreča manjšina. Podobno je bilo tudi v Mariboru in Ljubljani, kjer je živela številčno pomembna in gospodarsko vplivna nemška manjšina. Zato je v teh dveh mestih veliko Judov še vedno navajalo nemščino in ne slovenščine kot svoj materni jezik.

V primeru jezikovne asimilacije Judov moramo torej upoštevati vse tri jezike: v Prekmurju madžarščino, nemščino in slovenščino, v ostali Dravski banovini pa nemščino in slovenščino. Srbohrvaščino so kot svoj materni jezik navajali Judje, ki so se v Slovenijo pred kratkim priselili iz ostalih delov Jugoslavije. Iz podatkov v tabeli 7 je tako razvidno, da je bilo leta 1931 kar tri četrtine Judov v Sloveniji jezikovno asimiliranih. Pri tem pa opazimo velike razlike med Prekmurjem in ostalo Slovenijo. V Prekmurju so bili jezikovno asimilirani skoraj vsi tamkajšnji Judje, medtem, ko jih je bilo na ostalem slovenskem ozemlju komaj dve petine.

Toda to še ne pomeni, da so jezikovno bolj asimilirani prekmurski Judje bolj ustrezali zahodnoevropskemu tipu Judovstva, medtem ko so jezikovno manj asimilirani Judje iz ostale Slovenije bolj ustrezali vzhodnoevropskemu tipu Judovstva. V primeru Judov iz Slovenije namreč ne moremo potegniti nobene tako zelo jasne ločnice, kot jo raziskovalci vlečejo v primeru tako imenovanih vzhodnih in zahodnih Judov. V resnici takšne ločnice ne moremo potegniti le pri slovenskih, temveč pri vseh srednjeevropskih Judih. Guy Miron je prepričljivo opozoril, da lahko pri takšnih komparativnih raziskavah dobro uporabimo tudi tradicionalno tipologijo delitve Judov na zahodnoevropski (v glavnem Anglija in Francija) in na vzhodnoevropski tip (v glavnem Poljska in Rusija). Hkrati pa je predlagal še posebni srednjeevropski tip Judov, ki združuje tako karakteristike vzhodnih kot zahodnih Judov. Temu tipu ustreza v glavnem nemško Judovstvo. Madžarsko Judovstvo je postavil med center in vzhod. .

Tako Judje iz Prekmurja kot Judje iz ostale Slovenije so v veliki večini primerov bolj ustrezali zahodno kot vzhodnoevropskemu tipu Judovstva. Oboji so povsem opustili jidiš. Prav tako med njimi ni bila prisotna verska ortodoksija. Judje iz Prekmurja so bili neologi (tradicionalno nekje med konzervativizmom in reformizmom). Judje iz ostale Slovenije so bili večinoma pripadniki reformnega judaizma. Glede nekaterih karakteristik pa so se Judje iz Prekmurja povsem razlikovali od Judov iz ostale Slovenije. Kot smo videli, so bili oboji sicer zelo urbanizirani. Toda medtem, ko so Judje iz nekdanje avstrijske Slovenije v veliki večini živeli v največjih slovenskih mestih, kjer so predstavljali zelo majhen odstotek mestnega prebivalstva (do 0,8 %), so bili Judje iz nekdanje madžarske Slovenije tipični podeželski Judje. Tretjina jih je tako še vedno živela po vaseh, ostali pa v malih mestih (okoli 2000 prebivalcev), kjer so predstavljali relativno visok odstotek mestnega prebivalstva (do 10 %).

V nadaljevanju si bomo ogledali še nekatere druge kazalce uspešnosti asimilacije priseljencev v večinsko družbo. Zahodni, bolj asimilirani Judje, naj bi tako v primerjavi z vzhodnimi Judi imeli nižjo stopnjo rodnosti, višji delež posameznikov, ki so prevzeli vero večinskega okolja, večji delež mešanih zakonov z domačim prebivalstvom, njihova poklicna struktura naj bi bolj ustrezala poklicni strukturi večinskega prebivalstva in med njimi naj bi bilo več polnopravnih državljanov.

Prirast prebivalstva

Tako Judje iz Prekmurja kot iz ostale Slovenije so imeli zelo nizko stopnjo rodnosti. Leta 1938 so se judovskim staršem v Dravski banovini rodili samo 3 otroci. Toda hkrati je v tem letu umrlo kar 10 Judov. Rodnost je bila torej celo negativna. V tem pogledu se slovenski Judje niso razlikovali od jugoslovanskega povprečja, saj je v tem letu celotna jugoslovanska judovska skupnost zabeležila negativen prirast prebivalstva. . Glede tega so se Judje zelo razlikovali od ostalega slovenskega prebivalstva. Čeprav je bil na ozemlju Dravske banovine v desetletju 1921-1931 porast prebivalstva enkrat manjši od jugoslovanskega povprečja in je v tem pogledu Dravska banovina ležala na samem repu v Jugoslaviji, je vseeno zabeležila skoraj 8 % porast. V času, ko je celotno prebivalstvo Dravske banovine beležilo okoli 1 % naravni prirastek,Prim. . se je število Judov zmanjševalo ne le zaradi izseljevanja, temveč tudi zaradi negativnega naravnega prirastka. V tem pogledu so vsi slovenski Judje sledili splošnim trendom, ki so bili takrat značilni za Jude v Srednji Evropi. S hitro urbanizacijo judovskega prebivalstva in z uspešno vključitvijo v meščansko družbo se je njihova rodnost začela hitro zmanjševati že v zadnjih desetletjih 20. stoletja. Ker je bila smrtnost v primerjavi z večinskim prebivalstvom že prej občutno nižja in se tudi ni tako hitro zmanjševala kot rodnost, je bil posledično naravni prirastek vedno nižji. Judovsko prebivalstvo je tako veliko prej doživelo demografski prehod, ki ga je spremljalo staranje prebivalstva.

Za Dravsko banovino sicer nimamo celovitih podatkov o naravnem prirastku judovskega prebivalstva, toda nekateri drugi podatki jasno kažejo, da je bil tudi tukaj prisoten demografski prehod. Glede na znane podatke iz popisa Judov, je namreč leta 1937 komaj petina Judov še vedno živela pri starših in so jih zato obravnavali kot mladoletne. Le malo več jih je bilo takrat samskih. Skoraj polovica jih je bila poročenih, kar 8 % pa je bilo vdov in vdovcev. Pri tem med Prekmurjem in ostalo Slovenijo ni mogoče zaznati nobenih pomembnih razlik.

Družinski stan Judov iz Dravske banovine leta 1937 . Podatki iz popisa Judov iz Dravske banovine leta 1937 veljajo tudi za tiste tabele in grafe tega poglavja, za katere ni posebno naveden noben vir.

Še bolj zgovorni so podatki o starostni strukturi judovskega prebivalstva iz leta 1937, ki so prikazani v spodnji tabeli 8.

Starostna struktura judovskega prebivalstva v Dravski banovini leta 1937. leta Prekmurje ostala Drav. ban. skupaj 0 do 10 41 31 72 11 do 19 45 51 96 20 do 29 58 52 110 30 do 39 63 57 120 40 do 49 51 67 118 50 do 59 65 36 101 60 do 69 56 24 80 70 do 79 24 9 33 80 do 89 10 3 13 neznano 4 31 35 skupaj 417 361 778

Te podatke lahko namreč primerjamo s podatki o starostni strukturi celotnega prebivalstva Dravske banovine iz leta 1931, ki so v spodnjem grafu 5 prikazani v odstotkih. Iz teh podatkov je jasno razvidno, da je bilo med Judi v primerjavi z večinskim prebivalstvom zelo malo otrok do 10 leta starosti, nekoliko manj je bilo tudi otrok in mladine do 19. leta ter mlajših oseb do 30. leta. Šele po tem letu se je starostna struktura prebivalstva obrnila v korist Judov.

Starostna struktura judovskega prebivalstva v Dravski banovini leta 1937 v primerjavi s celotnim prebivalstvom leta 1931 v %

Izstopi iz judovske vere in mešane poroke

Eden najpomembnejših dejavnikov uspešne asimilacije so izstopi iz judovske vere in mešane poroke. Pri raziskovanju tega dejavnika nam na žalost manjkajo zanesljivi in celoviti podatki. Ker je v povprečju vedno več ljudi zapustilo kot sprejelo judovsko vero, je bilo število Judov vedno nekoliko večje od uradnih številk o judovskih vernikih, ki so jih prinašali uradni popisi prebivalstva. Za časa Habsburške monarhije je tako ogrska kot avstrijska statistika popisovala samo judovske vernike. Prav tako je bilo tudi v Jugoslaviji. V uradnih dekadnih popisih prebivalstva ni podatkov, s pomočjo katerih bi lahko rekonstruirati skupno število takratnih in nekdanjih judovskih vernikov. Pomanjkljiv je tudi popis iz leta 1937, saj državne oblasti niso mogle razpolagati s prav vsemi podatki o prav vseh Judih, ki so se takrat nahajali v Dravski banovini. Kljub temu pa jim je uspelo popisati veliko večino takratnih Judov v Dravski banovini.

Ker so bili pred prvo svetovno vojno verski prestopi na Ogrskem zelo redki, se število judovskih vernikov v glavnem ujema s številom judovskega prebivalstva. V desetletju pred prvo svetovno vojno je število izstopov iz judovske vere sicer naraščalo, vendar je bilo njihovo število tako majhno, da so imeli kvantitativno zanemarljiv pomen. Vse do propada Habsburške monarhije je na Ogrskem judovsko vero zapustilo le dobrih 20.000 prebivalcev. Ob koncu 19. stoletja je v povprečju prišel en izstop na okoli 2600 Judov, v letih prve svetovno vojne se je število izstop povečalo na en izstop na okoli 1800 Judov. Šele v politično nemirnem obdobju v letih 1919-21 se je število izstopov več kot podeseterilo in je s tem za nekaj časa postalo pomemben demografski dejavnik. Kritičnega leta 1919 je tako judovsko vero v povprečju zapustil celo vsak 66 Jud (1920 vsak 146, 1921 vsak 246).

Glede na število Judov v Prekmurju je tako v povprečju judovsko vero zapustil največ en prekmurski Jud na vsaki dve leti, le krajše obdobje po prvi svetovni vojni občutno več. Statistično gledano bi tako lahko med leti 1880 in 1919 veri odreklo največ okoli 30 Judov, kar je predstavljalo komaj 3 % predvojnega judovskega prebivalstva v Prekmurju. Po vsej verjetnosti pa so bili ti izstopi veliko bolj redki, kajti judovsko prebivalstvo iz podeželja se je veliko redkeje odrekalo svoji veri kot Judje v večjih mestnih središč. Ta pojav je bil še bolj očiten pri mešanih porokah z nejudovskim prebivalstvom, katerih je bilo do leta 1918 na celotnem Ogrskem sklenjenih okoli 15.000, vendar od tega več kot polovica v Budimpešti. Število mešanih zakonov se je tako iz slabih 3 % vseh judovskih zakonov s konca 19. stoletja sicer do prve svetovne vojne dvignilo na 6 %, vendar je dobra tretjina otrok, ki so izvirali iz teh zakonov, imela judovsko vero. V povprečju so imeli ti zakoni tudi samo enega otroka. ; .

Za razliko od Ogrske v avstrijski polovici Habsburške monarhije mešane judovsko krščanske poroke niso bile dovoljene. Zato je bilo v Cislajtaniji posledično tudi veliko več izstopov iz vere. Ta pojav je bil zlasti značilen za Dunaj. V nobenem drugem mestu Evrope se ni dalo krstiti toliko Judov kot prav na Dunaju. Po letu 1900 se je tu letno dalo krstiti od 500 do 700 oseb. Po drugi strani je v tem času letno tudi do 200 oseb vstopilo v judovsko versko skupnost. Judje niso zapuščali svoje vere le zaradi poroke s kristjani, temveč v vedno večji meri tudi zaradi poklicne kariere, predvsem v državnih in drugih službah, ki so zahtevale univerzitetno izobrazbo. Toda glede na zelo številčno judovsko populacijo na Dunaju teh prestopov nikoli ni bilo posebno veliko. . V ostalih avstrijskih deželah pa je bilo še veliko manj krščenih Judov. Zlasti malo jih je bilo v samem središču Judovstva v Galiciji in Bukovini, toda tudi v neprimerno bolj svetovljanski Pragi in Trstu jih ni bilo veliko. V povprečju je v avstrijskih deželah vsako leto iz judovske verske skupnosti izstopilo 840 do 900 oseb kar je znašalo letno 1 izstop na okoli 1400 Judov. Posledično je moralo biti zelo malo verskih izstopov tudi na Kranjskem in slovenskem Štajerskem, do propada Habsburške monarhije mogoče le okoli 10. ; .

Po znanih podatkih za Ljubljano so se npr. v Ljubljani do prve svetovno vojne pokristjanili le trije moški in v celoti še ena družina. Tudi v Jugoslaviji je bilo teh izstopov dolgo časa zelo malo. V 20. letih je bilo le nekaj posamičnih primerov. Po prihodu nacizma na oblast v Nemčiji se je po letu 1933 število izstopov iz judovske vere sicer nekoliko povečalo in je bilo skoraj vsako leto zabeleženo par primerov, toda v primerjavi s celotnim judovskim prebivalstvom jih je bilo še vedno zelo malo. Šele po nemški zasedbi Avstrije in Češke se je število konvertitov hitro povečalo na več deset oseb in je doseglo svoj vrh med leti 1940/41. . Podobno je bilo tudi v Zagrebu, kjer je bilo 90 % vseh primerov judovskih konvertitov zabeleženo po letu 1938. .

Vera Judov in njihovih družinskih članov v Dravski banovini izven Prekmurja leta 1937. število v % brez vere 23 6 evangeličanska 2 1 judovska 293 81 judovska (kasneje izstopi) 22 6 judovska (prej katoliška) 1 katoliška 17 5 pravoslavna 2 1 starokatoliška 1 361

Popis Judov v Dravski banovini iz leta 1937 je bil torej opravljen pred tem valom izstopov po letu 1938, zato je v popisu zabeležena tudi večina Judov, ki so v prejšnjih letih prestopili v krščanstvo, hkrati pa je zabeležena tudi večina Judov, ki so sicer že zapustili judovsko vero, vendar še niso vstopili v kakšno drugo vero in so bili zato zabeleženi kot osebe brez vere. Tabela 9 tako prikazuje vero leta 1937 popisanih Judov in njihovih družinskih članov z izjemo prekmurskih Judov. Kar 87 % oseb je ob popisu imelo judovsko vero, 6 % jih je bilo brez vere, ostalih 7 % pa je imelo katero od krčanskih ver. V naslednjih letih je judovsko vero zapustilo še dodatnih 6 % oseb, tako da je ob začetku druge svetovno vojne najmanj petina judovske populacije v osrednji Sloveniji ni bila del judovske verske skupnosti. V Prekmurju je bilo teh konvertitov veliko manj. Med popisanimi 417 osebami so bili samo 3 evangeličani in 2 brezverca.

Večina zabeleženih nejudovskih vernikov je živela v mešanih zakonih. Pri tem je v jugoslovanskem delu Slovenije še vedo veljal avstrijski zakon, po katerem niso bile veljavne poroke med kristjani in osebami, ki niso pripadale krščanski veri. . Za poroke med kristjani in Judi je tako veljal zadržek verske različnosti. Po prvi svetovni vojni se je ta zakonodaja razširila še na Prekmurje, kjer je prej veljala veliko bolj liberalna ogrska zakonodaja iz leta 1895. Če je po veljavni avstrijski zakonodaji iz leta 1868 . npr. katoličan hotel skleniti zakonsko zvezo z Judom, je moral najprej dobiti dovoljenje od države in od katoliške cerkve, drugače se ni mogel poročiti.

Po takšni poti je morala npr. iti tudi katoličanka Sidonija Novak, uradnica iz Murske Sobote, če se je hotela poročiti z judovskim mesarjem Andrejem Fischerjem, ki je bil oče njenega nezakonskega otroka. V svoji prošnji je Sidonija tudi zagotovila, da se bosta poročila v katoliški cerkve in da bodo vsi otroci obojega spola ostali moje vere t. j. katoliške in da se moj mož ne bo nigdar vmešaval v moje, kakor tudi ne v izpolnjevanje verskih dolžnosti otrok. Levantinski knezoškofijski ordinariat iz Maribora je tako 11. oktobra 1937 na podlagi papeževega pooblastila z dne 1. oktobra 1937 podelil Sidoniji Novak izpregled zadržka različnosti vere, hkrati pa je dobila dovoljenje za poroko tudi od Kraljeve banske uprave Dravske banovine.

Ker takšnega izpregleda zadržka različnosti ni bilo lahko dobiti, so bili veliko bolj pogosti primeri, da je posameznik preprosto izstopil iz judovske verske skupnosti. Te osebe, ki so z izstopom ostale brez vere, so imele pred seboj dve možnosti. Lahko so preprosto ostali brezverci in se kot takšni tudi poročali. Veliko več je primerov, da so nato prevzeli kakšno drugo vero. Za otroke, ki so odraščali v mešanih zakonih, sploh ni bilo nujno, da so bili vzgajani v prevladujoči katoliški ali kakšni drugi krščanski veri. Po veljavni avstrijski zakonodaji so imeli v mešanih zakonih rojeni sinovi očetovo vero in hčerke materino vero. Vendar sta pri tem imela zakonca možnost, da s pogodbo pred ali po poroki določita drugače. Družina Kos iz Maribora je zelo lep primer versko mešane družine, kjer so imeli tudi otroci različno vero. Jelka Kos z dekliškim priimkom Göstl je tudi v poroki obdržala svojo judovsko vero. Njen mož Hinko je bil katoličan, zato so bili katoličani tudi vsi trije njegovi sinovi. Nasprotno sta obe hčerki imeli judovsko vero.

Število Judov, ki so živeli v mešanih zakonih in so se odrekli svoji veri, je bilo seveda nekoliko večje kot pa ga kažejo številke popisa iz leta 1937, kajti te osebe so predstavljale velik del tistih oseb judovskega izvora, ki jih popis ni zajel. Kljub temu pa tudi ti dopolnjeni podatki iz let 1937/45 ne spremenijo splošne podobe o judovski populaciji v Dravski banovini iz leta 1937. Slovenija se tako tudi v tem pogledu ujema s trendom v sosednjih državah, kjer je npr. glede na nacistični popis Judov iz leta 1939 v Avstriji skoraj 87 % takratne judovske populacije izviralo iz nemešanih družin, se pravi, da so vsi njihovi člani imeli judovsko vero. .

Poklici

Poklicna struktura judovskega prebivalstva je bila pred njihovo emancipacijo v 19. stoletju povsem drugačna od poklicne strukture večinskega krščanskega prebivalstva. Ker se Judje niso smeli ukvarjati s kmetijstvom in obenem niso smeli postati člani obrtnih cehov in trgovskih zadrug, so se v glavnem preživljali z obrobnimi gospodarskimi dejavnostmi, predvsem z malo trgovino, krošnjarstvom in manjšimi denarnimi posli. Le v izjemnih primerih so postali veliki trgovci, bančniki in podjetniki. Z doseženo politično in družbeno emancipacijo pa so bile naposled odpravljene tudi vse ovire za enakopravno in uspešno ekonomsko udejstvovanje judovskega prebivalstva v vseh gospodarskih panogah. Pri tem so mnogi krščanski in tudi judovskih intelektualci pričakovali, da se bo z doseženo emancipacijo sčasoma normalizirala tudi judovska gospodarska dejavnost, se pravi, da bodo judovski trgovci postali kmetje in obrtniki. Toda ta pričakovanja se naposled niso uresničila. Le malokateri Judje so postali obrtniki in še manj jih je postalo kmetov. Večinoma so se še vedno preživljali s trgovino. Toda pri tem je vedno več nekdanjih kramarjev postalo uspešnih in premožnih trgovcev in poslovnežev. Kmalu so se najbolj uspešni med njimi uveljavili kot industrialci. Prav tako so mnogi mali posojevalci denarja postali bogati bankirji. Vedno več Judov pa je tudi izkoristilo možnosti, ki jih je ponujal moderni šolski sistem in so se v vedno večjem številu začeli zaposlovati v svobodnih poklicih (npr. zdravniki, odvetniki, novinarji ipd.). .

Podobno je bilo tudi v Jugoslaviji. Po podatkih zveze judovskih občin Jugoslavije (glej Priloga 3: Poklici Judov v Jugoslaviji leta 1938) je leta 1938 v Jugoslaviji dve tretjini Judov delalo v trgovini, bančništvu in industriji, petina v obrti, skoraj desetina v svobodnih poklicih in le nekaj v kmetijstvu. . Pri podatkih za Dravsko banovino, kjer naj bi bilo 66 trgovcev, 24 zasebnih uradnikov, 12 industrialcev, 7 obrtnikov itd. , je navedba 28 poljedelcev po vsej verjetnosti napaka. Podobno je veljalo tudi za Jude v Sloveniji.

Popis Judov Dravske banovine iz leta 1937 tako med drugim prinaša tudi relativno točne podatke o poklicih.Upošteval sem aktivno in vzdrževano prebivalstvo. Da bi poklicno strukturo judovskega prebivalstva lahko primerjal z poklicno strukturo celotnega prebivalstva Dravske banovine, sem poklice judovskega prebivalstva razvrstil v poklicne skupine, ki jih je pri popisu prebivalstva iz leta 1931 upoštevala uradna statistika. V skupini A so razvrščeni poklici iz kmetijstva in gozdarstva, v skupini B iz industrije in obrti, v skupini C iz trgovine, denarništva in prometa ter v skupini D iz javnih služb, svobodnih poklicev in vojske. V skupini E so naposled upoštevani še drugi poklici, ljudje brez poklica in vsi tisti, za katere poklic ni bil naveden. V tej skupini se poleg zasebnikov nahajajo v tem času še vedno redki upokojenci, med drugim pa predvsem ljudje, kateri so denar za življenje dobivali od dohodkov svojega premoženja (rentniki) ter od oddajanja hiš in stanovanj (posestniki). Nenazadnje je tudi velika večina že ostarelih zasebnikov in zasebnic živela od svojih denarnih prihrankov, oziroma od dohodkov iz svojih naložb ali nepremičnin.

Poklicna razdelitev prebivalstva v Dravski banovini leta 1931 in Judov leta 1937. ; . poklicne skupine celotno prebivalstvo 1931 Judje 1937 št. v % brez A v % št. v % A - kmetijstvo, gozdarstvo in ribolov 689.772 60 4 1 B - industrija in obrt 253.444 22 56 159 20 C - trgovina, denarništvo in promet 78.042 7 17 398 51 D - javna služba, svobodni poklici in vojska 53.094 5 12 75 10 E - drugi poklici, brez poklica in brez oznake poklica 69.946 6 15 142 18 skupaj 1.144.298 100 100 778 100

Kot je razvidno iz tabele 10, je bilo med relativno starejšim in premožnejšim judovskim prebivalstvom sorazmerno veliko več zasebnikov, rentnikov in hišnih posestnikov kot pa jih je bilo med celotnim prebivalstvom Dravske banovine. Če je bilo le 6% celotnega prebivalstva v poklicni skupini E, jih je bilo med Judi kar 18%. Toda, če pri tem pri celotnem prebivalstvu ne upoštevamo poklicne skupine A (kmetijstvo in gozdarstvo), ugotovimo, da jih je bilo med nekmečkim prebivalstvom celotne Dravske banovine kar 15 % v poklicni skupini E. V tem pogledu je bilo torej skoraj povsem nekmečko judovsko prebivalstvo podobno ostalemu nekmečkemu prebivalstvu Slovenije.

Glavna razlika med Judi in med večinskim prebivalstvom je bila namreč ravno v tem, da je bilo kar tri petine celotnega prebivalstva še vedno odvisna od kmetijstva, medtem, ko se je med Judi le par družin preživljalo s to dejavnostjo. Nasprotno se je kar polovica vseh Judov še vedno preživljala s trgovino.Z denarništvom in prometom se jih je ukvarjalo le nekaj. Med ostalim prebivalstvom je bila trgovina, denarništvo in promet zastopana le s sedmimi odstotki.

Judovsko prebivalstvo se je tudi sorazmerno veliko bolj ukvarjalo s svobodnimi poklici. Kar desetina Judov se je tako preživljala s poklicno skupino D, od ostalega prebivalstva pa je bilo takšnih le 5 %. Toda, če pri celotnem prebivalstvu spet ne upoštevamo kmetijstva in gozdarstva, potem hitro ugotovimo, da se je prav tako kot med Judi tudi med nekmečkim celotnim prebivalstvom (dobra) desetina preživljala z dejavnostmi iz poklicne skupine D. Edina razlika je bila v tem, da je bilo Judov sorazmerno več v svobodnih poklicih, ostalih pa sorazmerno več v javnih službah in v vojski.

Z industrijo in obrtjo se je preživljala tako petina judovskega kot petina celotnega prebivalstva. Toda, če pri tem odštejemo poklicno skupino A, ugotovimo, da je bilo več kot polovica celotnega nekmečkega prebivalstva zaposlena v industriji in obrti.

Glavna razlika med judovskim in ostalim prebivalstvom je bila torej ta, da Judje praktično sploh niso bili dejavni v kmetijstvu. Če pa pri tem Jude primerjamo z ostalim nekmečkim prebivalstvom, hitro ugotovimo, da je bilo večina ostalega nekmečkega prebivalstva zaposlenega v industriji in obrti, večina judovskega prebivalstva pa še vedno v trgovini. Zato lahko rečemo, da so bili Judje kot večinoma mestno prebivalstvo tem bolj asimilirani, čim več jih je namesto v trgovini delalo v industriji in obrti.

Poklicna razdelitev judovskega prebivalstva v Dravski banovini leta 1937. poklicne skupine Prekmurje ostala Dravska ban. št. v % št. v % A - kmetijstvo, gozdarstvo in ribolov 4 1 0 0 B - industrija in obrt 49 12 110 30 C - trgovina, denarništvo in promet 251 60 147 41 D - javna služba, svobodni poklici in vojska 35 8 40 11 E - drugi poklici, brez poklica in brez oznake 78 19 64 18 skupaj 417 100 361 100

Po podatkih iz zgornje tabele 11 opazimo, da so tudi v tem primeru obstajale precejšnje razlike med Judi iz Prekmurja in iz ostale Dravske banovine. Pri obeh skupinah Judov je bila trgovina sicer poglavitna dejavnost, toda, če se je kar tri petine Judov v Prekmurju še vedno preživljalo s trgovino, se je v ostali Dravski banovini z njo preživljalo dve petine tamkajšnjih Judov. Kar 30 % pa se jih je že preživljalo z industrijo in obrtjo. Nasprotno se je z industrijo in obrtjo preživljala komaj dobra desetina prekmurskih Judov.

Poklicna razdelitev judovskega (leta 1937) in celotnega prebivalstva (leta 1931) Ljubljane, Maribora, Ptuja, Celja ter Prekmurja v % 72-91 ; .

Te razlike med prekmurskimi in ostalimi Judi pridejo še bolj do izraza, če primerjamo poklicno strukturo judovskega prebivalstva po posameznih večjih mestih Dravske banovine (graf 6). V primerjavi z ostalim prebivalstvom namreč tisti Judje, ki so bili dejavni v industriji in obrti, niso bili zaposleni kot delavci ali pomočniki, temveč kot samostojni podjetniki, industrialci, menedžerji ter poslovodni in visokokvalificirani delavci. S hitrim razvojem industrije predvsem v Mariboru in Kranju so v ti mesti prišli tudi mnogi Judje. V Kranju so se tako praktično vsi tamkajšnji Judi preživljali z industrijo, v Mariboru skoraj polovica, medtem ko so bili ljubljanski Judje v primerjavi z ostalim mestnim prebivalstvom še vedno sorazmerno bolj dejavni v trgovini. Prevlada trgovske dejavnosti je med judovskim prebivalstvom najbolj prišla do izraza v industrijsko zaostalem Ptuju.

Državljanstvo

Najbolj so se Judje v Prekmurju in v ostali Sloveniji razlikovali glede državljanstva. Državljanstvo je eden od najpomembnejših faktorjev asimilacije, saj kaže na stopnjo naturalizacije manjšinskega prebivalstva. Dravska banovina je bila pred drugo svetovno vojno privlačna cilj za posamezne judovske priseljence, kateri so zaradi relativne maloštevilnosti judovske skupnosti na tem območju predstavljali pomemben delež judovske populacije. Glede na popis prebivalstva iz leta 1931 je bilo samo 1,5 % prisotnega popisanega prebivalstva Dravske banovine tujih državljanov (glej graf 7). Nasprotno je bilo kar četrtina popisanih Judov iz leta 1937 tujih državljanov. Toda tudi v tem primeru so bile med prekmurskimi in ostalimi Judi velike razlike. V Prekmurju je bila večina Judov jugoslovanskih državljanov, drugje komaj dobra polovica.

Tuji in jugoslovanski državljani med Judi (leta 1937) in celotnim prebivalstvom Dravske banovine (leta 1931), v % ; .

Večina tujih Judov je prihajala iz sosednjih srednjeevropskih držav. Tabela 12 tako prikazuje, da jih je največ imelo češkoslovaško in nato avstrijsko državljanstvo. Od tega so skoraj vsi živeli izven Prekmurja. V Prekmurju je velika večina tujih judovskih državljanov seveda prihajala iz Madžarske, toda obenem je prav toliko madžarskih državljanov živelo tudi drugje v Dravski banovini. Poleg madžarskih državljanov so bile v Prekmurju številčno močneje zastopane samo še osebe brez državljanstva. Te osebe še niso imele urejenega državljanstva oziroma so se zaradi prošnje za jugoslovansko državljanstvo že odrekle svojemu nekdanjemu državljanstvu. Prav tako veliko kot madžarskih je bilo še poljskih državljanov. Večina jih je bila študentov v Ljubljani. Pomemben delež tujih državljanov so predstavljali samo še nemški državljani.

Državljanstvo Judov v Dravski banovini leta 1937. Prekmurje ostala Drav. ban. skupaj št. v % št. v % št. v % avstrijsko 1 0,2 37 10,2 38 4,9 brez drž. 7 1,7 4 1,1 11 1,4 češkoslovaško 2 0,5 52 14,4 54 6,9 Italijansko 1 0,3 1 0,1 jugoslovansko 387 92,8 196 54,3 583 74,9 madžarsko 15 3,6 16 4,4 31 4 nemško 19 5,3 19 2,4 poljsko 31 8,6 31 4 romunsko 2 0,6 2 0,3 rusko 2 0,6 2 0,3 švicarsko ostaloEgipt. 1 0,3 1 0,1 neznano 5 1,2 5 0,6 skupaj 417 100,0 361 100,0 778 100,0

Če te Jude s tujim državljanstvom primerjamo z ostalimi tujci, ki so se konec leta 1936 nahajali v Dravski banovini,Bolj natančni podatki o tujih državljanih v Dravski banovini konec leta 1936 se nahajajo v Prilogi 4: Tuji državljani v Dravski banovini konec leta 1936. ugotovimo precejšnje razlike. V celotni Dravski banovini je namreč skoraj polovica vseh tujih državljanov prihajala iz sosednje Italije, medtem ko je imela med Judi samo ena oseba italijansko državljanstvo (v Ljubljani Lavra Levi). V veliki večini primerov so bili italijanski državljani, ki so živeli v Dravski banovini, slovenski politični in/ali ekonomski emigranti iz Primorske. Naslednja večja skupina tujih državljanov je v Dravsko banovino prišla prav tako iz sosednje Avstrije. V tem primeru ni prihajalo do večjih razlik med judovskimi (petina) in ostalimi avstrijskimi državljani (slaba četrtina). Sorazmerno veliko bolj pomembni so bili Judje s češkoslovaškim državljanstvom. V dveh desetletjih pred drugo svetovno vojno je namreč v jugoslovansko Slovenijo prišlo zelo veliko češkoslovaških državljanov (Čehov, Nemcev, Judov in Slovakov), ki so bili zelo dejavni predvsem v hitro se razvijajočih industrijskih središčih. Med njimi je bilo sorazmerno veliko Judov. Zato so bili češkoslovaški državljani med Judi najmočnejša skupina tujih državljanov (28 %).Več o tem glej: . Med tujimi državljani so bili Judje sorazmerno bolj zastopani tudi v primeru madžarskih, nemških in poljskih državljanov.

Tuji državljani v celotni Dravski banovini konec leta 1936 in med Judi v Dravski banovini na začetku leta 1937 v %. ; . Dravska banovina Judje avstrijsko 23,8 19,5 brez državljanstva 5,6 češkoslovaško 14,9 27,7 francosko 0,2 italijansko 48,4 0,5 madžarsko 3,1 15,9 nemško 2,9 9,7 poljsko 1,1 15,9 romunsko 0,3 1 rusko 3,9 1 švicarsko 0,5 ZDA 0,7 ostaloOstalo: bolgarsko, angleško, belgijsko, grško, nizozemsko, latvijsko, kanadsko, norveško in brazilsko državljanstvo ter begunci iz Baranje. Pri Judih Egipt. 0,3 0,5 neznano 2,6

Tuji Judi so se bolj intenzivno priseljevali v večja slovenska mesta, ki so se hitro razvijala. V Ljubljani je bilo tako več kot polovica vseh Judov tujih državljanov, nekoliko manj tujih priseljencev pa je privabil industrijski Maribor in tudi Celje. Sorazmerno največ tujih Judov je privabil Kranj, kjer se je industrija začela hitro razvijati v 20. letih 20. stoletja. Šele takrat se je namreč v Kranju oblikovala tudi manjša judovska skupnost. V turističnem Bledu pa je bilo vseh 11 popisanih Judov tujih državljanov. Ljubljana je kot upravno, poslovno in finančno središče ter tudi univerzitetno mesto pritegnilo priseljence iz najbolj različnih držav. Nasprotno sta industrijsko razvita Maribor in predvsem Kranj pritegnila zlasti češkoslovaške državljane. Razvojno nedinamičen Ptuj je privabil najmanj tujih Judov. Podobno kot v Prekmurju so namreč tudi na Ptuju glavnino judovske naselbine še vedno predstavljali lokalni trgovci.

Državljanstvo Judov v večjih slovenskih mestih leta 1937

Razvojni zaostanek Prekmurja pride v primerjavi z ostalo Slovenijo še bolj do izraza, če natančneje analiziramo domovinsko pravico jugoslovanskih državljanov. Ni bilo namreč nujno, da so vsi jugoslovanski državljani prihajali iz Slovenije. Tabela 14 tako prikazuje domovinsko pravico leta 1937 popisanih Judov glede na današnje meje držav naslednic Jugoslavije:

Domovinska pravica jugoslovanskih judovskih državljanov v Dravski banovini iz leta 1937 glede na sedanje državne meje Prekmurje ostala Drav. ban. skupaj št. v % št. v % št. v % Bosna 7 3,6 7 1,1 Hrvaška 2 0,5 62 31,6 64 10,4 Makedonija 1 0,2 1 0,5 2 0,3 Slovenija 405 97,1 112 57,1 517 84,3 Srbija 3 0,7 13 6,6 16 2,6 Neznano 6 1,4 1 0,5 7 1,1 Skupaj 417 100 196 100 613 100

Čeprav je sicer kar 85 % vseh Judov izviralo iz Slovenije, so bile tudi v tem primeru med Prekmurjem in ostalo Dravsko banovino zopet velike razlike. Skoraj vsi prekmurski Judje so bili namreč domačini, nasprotno jih je v ostali Dravski banovini samo 57 % izviralo iz Slovenije, skoraj tretjina pa jih je prihajala iz Hrvaške. Predvsem v primeru Ptuja se kaže velika navezanost tamkajšnje judovske naselbine na bližnjo hrvaško judovsko skupnost, saj ima tam domovinsko pravico kar 55 % vseh Judov. Nasprotno kaže predvsem Maribor stalnost domače judovske skupnosti, kajti skoraj 80 % tamkajšnjih jugoslovanskih državljanov ima tudi domovinsko pravico na ozemlju Dravske banovine. V primeru Celja ta odstotek dobrih 60 % in v primeru Ljubljane 55 %.

Kraj rojstva

Visoka stopnja judovskih priseljencev pride še bolj do izraza, če upoštevamo kraj rojstva Judov iz popisa leta 1937. Ker so se državne meje za časa življenja popisanih Judov večkrat temeljito spremenile, sem zaradi lažje predstave kraje rojstva umestil v okvire današnjih državnih meja. Na žalost v popisu za skoraj 13 % oseb (nekoliko manj v Prekmurju kot drugje v Dravski banovini) ni podatkov o kraju rojstva.

Država rojstva Judov iz Dravske banovine leta 1937 glede na današnje državne meje Prekmurje ostala Drav. ban. skupaj št. v % št. v % št. v % Avstrija 8 1,9 30 8,3 38 4,9 Bosna 6 1,7 6 0,8 Češka 39 10,8 39 5 Egipt 1 0,3 1 0,1 Grčija 1 0,3 1 0,1 Hrvaška 10 2,4 54 15 64 8,2 Italija 5 1,4 5 0,6 Madžarska 79 18,9 17 4,7 96 12,3 Makedonija 1 0,2 1 0,1 Nemčija 1 0,2 20 5,5 21 2,7 Poljska 1 0,2 19 5,3 20 2,6 Romunija 1 0,2 9 2,5 10 1,3 Slovaška 5 1,2 3 0,8 8 1 Slovenija 264 63,3 74 20,5 338 43,4 Srbija 2 0,5 1 0,3 3 0,4 Srbija (Vojvodina) 8 2,2 8 1 Ukrajina 1 0,2 19 5,3 20 2,6 neznano 44 10,6 55 15,2 99 12,7 skupaj 417 100 361 100 778 100

Polovica vseh Judov iz Dravske banovine, o katerih je znan kraj rojstva, je bila tako rojena na ozemlju današnje Slovenije. Toda ta relativno visok odstotek gre predvsem na račun 70 % prekmurskih Judov, ki so se rodili v Prekmurju. Od ostalih Judov se jih je v Sloveniji rodila samo četrtina. Velika večina ostalih prekmurskih Judov se je rodila na Madžarskem, predvsem v bližnjih mestih in vaseh, ki so v času dvojne monarhije prav tako kot prekmurski kraji ležali v županiji Zala in v Železni županiji (Vas) (mdr. Zalaegerszeg, Szombathely, Nagykanizsa, Letenye, Magyarszombatfa, Mikefa, Zalalövő, Resznek, Velemér, Szepetnek, Tornyiszentmiklós). Kot državi rojstva sta bili nato bolj pomembni samo še Hrvaška in Avstrija. Kar 98 % prekmurskih Judov je bila torej rojena na ozemlju, ki je bilo pred razpadom Habsburške monarhije v okviru Ogrske. Večina Judov, ki je bila rojena na ozemlju današnje Avstrije, je bila namreč rojena na Gradiščanskem (Güssing, Tschantschendorf), ki je bila prej v okviru Ogrske. Podobno je veljalo še za Romunijo. Le par posameznikov pa se je rodilo izven ozemlja nekdanje Habsburške monarhije.

Glede na kraj rojstva je judovsko prebivalstvo izven Prekmurja kazalo veliko večjo neenotnost, ki je bila posledica neprimerno višje stopnje migracij. Če pogledamo samo na ozemlju današnje Slovenije rojene Jude, potem pride ločenost obeh slovenskih judovskih skupnosti še bolj do izraza. V Prekmurju jih je bilo namreč rojenih le 6, skoraj vsi štajerski Judje so bili tudi rojeni na Štajerskem, od ljubljanskih Judov pa so bili prav vsi ostali tudi rojeni v mestu bivanja. Ker je bila osrednja Slovenija migracijsko veliko bolj privlačna, je bil velik del tam bivajočih Judov rojen na Hrvaškem, na Češkem in v Avstriji (Dunaj in Gradec), delno pa še na Madžarskem, v Nemčiji, na Poljskem in v Ukrajini. Zelo malo jih je bilo rojeno v Italiji in še v tem primeru so bili z eno izjemo vsi rojeni v Trstu in Gorici.

Skoraj toliko Judov kot jih je bilo rojenih v Sloveniji, jih je bilo rojenih v ostalih delih takratne Jugoslavije. Na območju nekdanje Cislajtanije jih je bila rojena dobra polovica, na ostalem območju nekdanje skupne monarhije pa še nadaljnja slaba tretjina. Kar petina Judov je bila rojena izven ozemlja nekdanje Habsburške monarhije, večinoma v Nemčiji, precej pa tudi na tistem ozemlju Poljske, ki je bilo prej v okviru Ruskega cesarstva.

Za razliko od Prekmurja, od koder so se Judje večinoma izseljevali, je ostalo ozemlje Dravske banovine v desetletjih pred popisom leta 1937 pritegnilo judovske priseljence iz praktično cele Habsburške monarhije. Praktično skoraj vsi ukrajinski in polovica poljskih Judov je bila rojena v Galiciji, kjer je pred propadom monarhije živelo največ habsburških Judov in od koder so se Judje množično izseljevali. Podobno se je v tem času tudi iz ogrske polovice monarhije veliko Judov selilo v avstrijsko polovico. Čeprav je bil glavni imigracijski center teh Judov Dunaj, se jih je kar nekaj razkropilo še po drugih avstrijskih deželah, med drugim nekaj tudi po slovenskih. Iz teh dežel so nato prihajali še po prvi svetovni vojni, pri čemur so v primeru poljskih ozemelj prevladovali študentje. Tudi češke dežele so bile za Jude tradicionalna ozemlje izseljevanja, pri čemer se je predvsem po prvi svetovni vojni zaradi hitre industrializacije še okrepil prihod čeških Judov. Z izjemo ene italijanske Judinje, ki je bila rojena v Milanu, so bili ostali rojeni v Trstu in Gorici.

Čas prihoda priseljencev

Prekmursko judovsko prebivalstvo je torej tudi v primeru kraja rojstva kazalo veliko večjo vpetost v domače okolje, ki je bila posledica relativno zgodnejše in množičnejše naselitve Judov na tem ozemlju ter njihovega množičnega izseljevanja, ki ga niso nadomestili novi priseljenci. Glede na popis Judov iz leta 1937 je po prvi svetovni vojni v Prekmurje prišlo samo 6 % tamkajšnjih Judov, za katere so bili znani podatki o tem, od kdaj so bivali v državi (Jugoslaviji) oziroma v kraju bivanja, kjer so bili popisani. Popisovalci se namreč niso držali povsem enotne metodologije. V Ljubljani so tako npr. predvsem popisovali, od kdaj Judje bivajo v Ljubljani, v Prekmurju pa so popisovali, od kdaj Judje bivajo na ozemlju takratne jugoslovanske države. Ker pa je večina prekmurskih Judov izvirala iz kraja bivanja, večina ostalih Judov pa se je v Slovenijo priselilo od drugod in nato ponavadi ni menjavala kraja bivališča znotraj Slovenije, so tudi ti podatki iz popisa dokaj zanesljivi.

Od kdaj so judovski prebivalci Dravske banovine bivali v državi oziroma v kraju njihovega bivališča ob popisu leta 1937 Prekmurje ostala Drav. ban. skupaj št. v % št. v % št. v % stalnoV popisu iz leta 1937 kategoriji stalno in od rojstva. 277 66 89 25 366 47 pred 1918 74 18 26 7 100 13 1918/29 17 4 40 11 57 7 1930/37 6 1 128 35 134 17 neznano 43 10 78 22 121 16 skupaj 417 100 361 100 778 100

Iz teh podatkov je tako jasno razvidno, da je glede na znane podatke manj kot tretjina judovske skupnosti izven Prekmurja že od svojega rojstva bivala na ozemlju Jugoslavije oziroma v kraju njihovega trenutnega bivališča. Manj kot desetina jih je prišla za časa obstoja Habsburške monarhije, ostali pa za časa nove jugoslovanske države, od tega večina šele v zadnjih nekaj letih.

Razvoj judovskega prebivalstva Slovenije je bil vse do druge svetovne vojne v prvi vrsti odvisen od migracij. Zaradi izseljevanja je judovsko prebivalstvo v Prekmurju tako naglo upadalo, da tudi judovska imigracija v osrednja slovenska mesta ni mogla pokriti nastalega primanjkljaja. Obenem je bila fluktacija judovskega prebivalstva v osrednji Sloveniji zelo visoka. Glede na znane podatke iz leta 1937 se je kar 45 % tamkajšnjih Judov priselilo šele po letu 1930. Ker se je med letoma 1931 in 1937 število popisanih Judov dvignilo le za 5 % (tabela 3), je večina novih priseljencev le nadomestila Jude, ki so se takrat odselili.

Deskriptivna statistična analiza je pokazala zelo kontradiktorno podobo glede morebitnih razlik med Judi iz Prekmurja in iz ostale Dravske banovine. Glede urbanizacije, mešanih porok, izstopov iz judovske vere in večjega deleža zaposlenih v industriji in obrti kažejo višjo stopnjo asimilacije Judje iz osrednje Slovenije. Nasprotno pa glede jezika in naturalizacije kažejo višjo stopnjo asimilacije Judje iz Prekmurja. Toda zaradi velikih razlik v naturalizaciji, so bile te razlike v kulturni asimilaciji zgolj posledica različnih oblik migracij (emigraciji v Prekmurju nasproti imigracija v ostali Dravski banovini), ki sta prevladovali v obeh delih Slovenije.

Epilog

Žrtve holokavsta

Med drugo svetovno vojno je nacistični Nemčiji ob voljnem sodelovanju njenih zaveznikov z obličja zasedene nacistične Evrope uspelo izbrisati dve tretjini (5 do 6 milijonov) judovskega prebivalstva. V primerjavi s predvojnim judovskim prebivalstvom ni holokavsta preživelo več kot 70 % Judov na Poljskem, v Pribaltiku, na Čehoslovaškem, v Grčiji in na Nizozemskem, le nekaj manj v Sovjetski zvezi in Jugoslaviji. Nasprotno v Franciji, Bolgariji, Luksemburgu in Italiji vojno ni preživelo okoli petina predvojnega judovskega prebivalstva, se pravi da je večini kljub hudemu preganjanju uspelo dočakati konec vojne. ; . Med vojno je bila torej lahko usoda preganjanih Judov v marsičem zelo drugačna. Živeli so namreč v deželah, v katerih je bil odnos do judovskega prebivalstva zelo različen. Zato je bila njihova sposobnost preživetja v kolesju holokavsta v prvi vrsti odvisna od kraja njihovega stalnega ali začasnega bivališča.

Odstotek žrtev druge svetovne vojne v Sloveniji ; ; . Podatki iz teh virov veljajo tudi za tiste tabele in grafe tega poglavja, za katere ni posebno naveden noben vir.

Velike razlike v številu žrtev druge svetovne vojne so bile tudi v Sloveniji (graf 9). Medtem, ko je bilo v Prekmurju ubitih kar 85 % predvojnega judovskega prebivalstva, je bilo na ostalih ozemljih Slovenije ubitih petina Judov, ki je imela jugoslovansko državljanstvo oziroma je na tem ozemlju živela dlje časa (niso všteti begunci). . Te razlike pridejo še bolj do izraza, če jih primerjamo z vsemi žrtvami druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji. Na ozemlju sedanje Slovenije druge svetovne vojne ni preživelo kar 6,4 % predvojnega prebivalstva. Podobno kot za judovske žrtve holokavsta je bilo tudi za ostalo slovensko prebivalstvo zelo pomembno, kje so med vojno bivali. V Ljubljanski pokrajini namreč vojne ni preživelo skoraj desetina prebivalstva, med tem ko je bilo vseh žrtev vojne v Prekmurju komaj 1 %. Glede na relativno številčno judovsko skupnost v Prekmurju in v primerjavi z ostalimi slovenskimi pokrajinami nizkim številom smrtnih žrtev, so Judje v Prekmurju predstavljali kar 28 % vseh tamkajšnjih smrtnih žrtev. Povsem drugače je bilo v ostali Sloveniji, kjer so Judje pred vojno predstavljali komaj 0,03 % celotnega prebivalstva. Glede na veliko število vseh žrtev na italijanskem in nemškem okupiranem ozemlju je bilo seveda med njimi judovskih žrtev sorazmerno zelo malo (0,07 %). Na prvi pogled se tako zdi, da so Judje imeli večjo možnost preživeti holokavst prav v tistih slovenskih deželah, kjer je vojna med ostalim prebivalstvom zahtevala največ smrtnih žrtev. Toda v primeru judovskih smrtnih žrtev je bil pomen geografskega dejavnika vedno soodvisen še od drugih socialno-demografskimi faktorjev.

V nadaljevanju si bomo najprej na kratko ogledali prvo obdobje v nacističnem preganjanju evropskih Judov, ko so zlasti po letu 1938 tudi v jugoslovansko Slovenijo prišli številni judovski begunci. V nadaljevanju si bomo nato ogledali, kako je po nemški, italijanski in madžarski okupaciji Slovenije potekalo preganjanje Judov na različnih okupacijskih področjih ter kako je to preganjanje preraslo v množični genocid nad celotnim judovskim prebivalstvom. Nazadnje pa si bomo še ogledali različne socialno-demografske dejavnike, kateri so poleg kraja bivanja vplivali na usodo judovskih žrtev druge svetovne vojne.

Judovski begunci

Hitler in ostali vodilni nacisti niso imeli nobenega vnaprej pripravljenega načrta, na podlagi katerega bi postopoma nameravali umoriti evropske Jude. Nacistične blodnje o rasno čistem tretjem rajhu, kjer bi lahko živeli le ljudje arijskega porekla, so nacistično elito spodbujale k iskanju vedno novih načinov za odstranitev Judov iz nemškega območja oblasti. Od prihoda nacistov na oblast leta 1933 in vse do izbruha druge svetovne vojne leta 1939 je bilo množično izseljevanje Judov iz Nemčije edina možnost za končno rešitev judovskega vprašanja. . S sprejemanjem vedno bolj radikalnih protijudovskih ukrepov so Jude postopoma povsem izrinili iz nemške družbe in gospodarstva. Mnogi Judje so bili zato prisiljeni zapustiti Nemčijo. Nemške oblasti so Jude dobesedno silile k izseljevanju, pri čemer so jim obenem tudi zaplenili veliko večino njihovega premoženja. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji 13. marca 1938 so nemudoma začeli preganjati tudi tamkajšnje Jude. Pri tem so avstrijski Judi v nekaj mesecih na svoji koži občutili vse tiste oblike preganjanja, katere so nemški Judje postopoma izkusili v nekaj letih.Prim. . Na Koroškem je pred tem živelo komaj okoli 270 Judov, od tega kar 180 v Celovcu. Nacistične oblasti so na njih tako zelo močno pritiskale, da so do konca leta 1938 praktično vsi pod ceno prodali svoje premoženje in zapustili Koroško. Po navadi so bili prisiljeni oditi na Dunaj, kjer so čakali na priložnost, da zapustijo nemški rajh. Večini je sicer uspelo še pravočasno odpotovati, ostali pa so v izoliranih, samo Judom namenjenih hišah čakali na svojo nadaljnjo usodo. Holokavsta jih ni preživelo najmanj 45. .

Za nemškimi in avstrijskimi Judi so kmalu začeli preganjati še češke Jude. Ko si je Nemčija 30. septembra 1938 pripojila še češke Sudete in je 15. marca 1939 zasedla še preostali del Češke (Češko-moravski protektorat), so namreč tudi češke Jude začeli družbeno izolirati in jih siliti v emigracijo. . Vedno večje množice judovskih beguncev so si na vse pretege prizadevale najti zatočišče v tistih državah, kjer bi se lahko počutile varne pred nemškim preganjanjem.

Veliko beguncev je pribežalo tudi v Jugoslavijo. Na slovenskem ozemlju se jih je za daljši čas ustavilo le nekaj. Po uradnih podatkih jih je bilo leta 1937 v Dravski banovini le 16. . V naslednjih letih pa se je število judovskih beguncev v Jugoslaviji hitro povečevalo. Med leti 1933 in 1941 jih je tako prišlo več kot 55.000. Zelo veliko jih je v Jugoslavijo pribežalo preko Slovenije, vendar so se tu večinoma zadržali le krajši čas. Ponavadi so se takoj ali čez kakšen dan napotili naprej proti Zagrebu in nato po možnosti proti drugim jugoslovanskim krajem ter naposled v tujino. Ker veliko teh beguncev ni mogla oditi naprej v tujino, so za krajši ali daljši čas obtičali v Jugoslaviji. Za njih so ob pomoči mednarodnih judovskih organizacij večinoma poskrbele jugoslovanske judovske verske občine. Kar nekaj teh beguncev so nastanili v posebnih skupnih bivališčih. Leta 1940 so oblasti tudi v Leskovcu pri Krškem organizirale skupno bivališče za begunce, za katere je nato skrbela judovske verska občina iz Zagreba. ; .

Z naraščanjem števila judovskih beguncev je vedno več evropskih in tudi drugih držav zapiralo svoja vrata. Judovski begunci so se na svoji poti srečavali z vedno novimi in novimi omejitvami. . Jugoslavija pri tem ni bila nobena izjema. . Nedobrodošli so bili zlasti begunci brez premoženja. In takšna je bila večina judovskih beguncev. Le redkim je uspelo pred pohlepom nacističnih oblasti večji del svojega nekdanjega premoženja prenesti s seboj v tujino. Toda kmalu tudi ti judovski begunci niso bili več zaželeni. Češki Jud Jurij Polak je skupaj s svojo družino tako med leti 1938 in 1941 z državnimi oblastmi bil pravo papirnato vojno, da je lahko ostal v Mariboru, čeprav je bil tu zaposlen kot zaupnik ene največjih mariborskih tekstilnih tovarn (Zelenka & Co.). . Tisti avstrijski, češki in nemški Judje, ki so v jugoslovanskem delu Slovenije živeli že najmanj desetletje, so si v danih razmerah seveda želeli dobiti jugoslovansko državljanstvo. Sprva so ga večinoma tudi dobili. Toda skladno s stopnjevanjem preganjanja Judov v Srednji Evropi so pristojne jugoslovanske in slovenske oblasti njihove prošnje vedno pogosteje odbile samo iz enega samega razloga: ker so bili Judje. Tako je bila samo zaradi tega, ker je prosilec žid . , zavrnjena celo prošnja bogatega veleposestnika in industrialca in Loke pri Žusmu Karla Königa.

Ker so Judje vedno težje dobili celo navadno vizo za vstop v Jugoslavijo, jih je veliko jugoslovansko mejo prestopilo ilegalno. Pri tem je bila najbolj na udaru severna meja proti nekdanji Avstriji. Nekatere zajete ilegalne beguncev so jugoslovanske oblasti poslale nazaj čez mejo. Samo v redkih primerih so pogumni posamezniki preprečili izročitev ujetih judovskih beguncev. Poveljnik mariborske obmejne policije Uroš Žun je tako npr. priskrbel ustrezne listine šestnajstim ujetim dekletom iz Berlina. . Bolj običajna pa je bila usoda, ki jo je npr. samo par tednov pred začetkom druge svetovne vojne v Jugoslaviji doživela skupina avstrijskih Judov, ki so v Prekmurju ilegalno prečkali jugoslovansko mejo. Lokalni šofer jih je nato hotel odpeljati na železniško postajo v Radence, vendar so jih na mostu preko Mure zajeli orožniki, ter vrnili nazaj v nemški rajh. .

Nemške oblasti niso bile prav nič navdušene, ko so morale sprejeti ilegalne judovske begunce, katere so jugoslovanske oblasti vrnile nazaj čez mejo. Z začetkom druge svetovne vojne se je namreč vedno bolj krčilo število držav, kamor bi se lahko zatekli Judje, ki v nemškem rajhu niso bili zaželeni. Z vedno novimi zmagami nemškega orožja pa se je hkrati zelo hitro povečevalo tudi število Judov, ki so živeli na območju razširjenega nemškega rajha in na nemških okupacijskih območjih, predvsem na Poljskem. Čeprav so nacistične oblasti še vse do leta 1941 spodbujale izseljevanje Judov iz nemškega rajha, se je takšna rešitev judovskega vprašanja kazala kot vedno bolj nerealna. Brezpravno in obubožano judovsko prebivalstvo so začeli koncentrirano zapirati v geta, od koder so jih nato ob primerni priložnosti nameravali izselili izven ožjega območja nemške oblasti. Toda vsak nov načrt o načinu in kraju izselitve (vzhodna Poljska, Madagaskar, polarna območja Sovjetske zveze) so se kmalu razblinila kot iluzija. V razmerah brezobzirne nemške okupacijske politike predvsem na Poljskem so lokalni nacistični oblastniki ob odobravanju njihovih predpostavljenih proti Judov vodili vedno bolj radikalno politiko. Življenja Judov so bila vedno bolj ogrožena, toda do njihovega načrtnega iztrebljanja (še) ni prihajalo. .

Nacistična Nemčija ni bila edina država, ki bi v tem času načrtno izključevala Jude iz družbe in gospodarstva. Nemške zaveznice so že pred vojno kot po tekočem traku sprejemale antisemitsko zakonodajo, s katero so drastično omejile pravice domačih Judov. Tako sta tudi sosednja Italija in Madžarska po letu 1938 Judom vse bolj omejevale državljanske pravice in možnost svobodnega gospodarskega udejstvovanja. Podobno kot prej v Nemčiji so bili tudi na Madžarskem in v Italiji domači Judje vedno bolj izolirani. ; . V tem pogledu je bilo jugoslovanskim Judom prizaneseno vse do oktobra 1940, ko je tudi jugoslovanska vlada izdala dve antisemitski uredbi. Z eno so omejili vpis judovskih učencev na univerze, visoke šole, višje, srednje, učiteljske in druge strokovne šole. Število judovskih učencev na teh šolah naj bi bilo v sorazmerju s številom judovskega prebivalstva v krajih, kjer so bile te šole nastanjene. Z drugo uredbo so Judom prepovedali odpirati živilska grosistična trgovska podjetja, judovskim lastnikom že obstoječih trgovskih obratov pa je bilo mogoče prepovedati nadaljnjo obratovanje ali pa so jim postavili komisarje za vodenje poslov. . Zlasti slednja uredba je prizadela kar nekaj judovskih trgovcev. . Po drugi strani pa uvedba numerus clausus za judovske učence in študente praktično ni veljala dovolj dolgo, da bi lahko pokazala svojo pravo moč, ki bi jo imela predvsem v okoljih z večjo koncentracijo judovskega prebivalstva. Tako je moralo npr. kar nekaj judovskih dijakov zapustiti gimnazijo v Murski Soboti. .

Holokavst na okupiranih ozemljih Slovenije

6. aprila 1941 se je z napadom sil osi na Jugoslavijo nacistično preganjanje z vso svojo silovitostjo razširilo tudi na Jude iz jugoslovanske Slovenije. Po porazu jugoslovanske vojske je nemški okupator zasedel Gorenjsko, Koroško, Štajersko in severni pas Dolenjske. To ozemlje je nemški rajh nato de facto (ne pa tudi de iure) tudi anektiral. Ostala dva okupatorja pa sta svoj del ozemlja tudi formalno anektirala. Italijanski okupator je zasedel večino Dolenjske, Notranjsko in Ljubljano, kjer je ustanovil pokrajinsko upravno enoto Ljubljanska pokrajina. Madžarski okupator zasedel veliko večino Prekmurja. Madžarski pravni red (in s tem tudi protijudovska zakonodaja) je bil kmalu uveljavljen v Prekmurju, nemški in italijanski okupator pa sta svoj pravni red šele postopoma prenašala na okupirana ozemlja Slovenije. .

Gibanje števila judovskega prebivalstva od njihove naselitve do holokavsta z ozirom na posamezna okupirana ozemlja Slovenije med drugo svetovno vojnoStatistične podatke o številu Judov do vključno leta 1937 sem prevzel it tabele 1 in 3. Za čas druge svetovne vojne so podatki veliko manj zanesljivi in temeljijo na podatkih iz različne strokovne literature (katero sem citiral v tem poglavju), predvsem pa na moji lastni podatkovni zbirki podatkov o judovskem prebivalstvu.

Pred drugo svetovno vojno je na ozemlju sedanje Slovenije ni živelo veliko Judov. Gornji graf tako kaže naraščanje in upadanje judovskega prebivalstva na slovenskem ozemlju, ki ga je med drugo svetovno vojno zasedel nemški, italijanski in madžarski okupator. Največ jih je živelo v Prekmurju, kjer so se začeli naseljevati že v 18. stoletju. Konec 19. stoletja jih je bilo že 1000, nato pa je njihovo število predvsem zaradi izseljevanja v večja mestna središča izven gospodarsko slabo razvitega Prekmurja začelo hitro upadati. Velika večina jih je bila že več generacij trdno zasidranih na tem ozemlju in so kot taki skoraj vsi tudi imeli jugoslovansko državljanstvo. Povsem drugačna je bila judovska skupnost na ostalem slovenskem ozemlju, kjer so se lahko začeli stalno naseljevati šele leta 1867. Toda tudi potem so se Judje le v manjšem številu naseljevali v teh krajih. Ti Judje so bili izrazito moderno mestno prebivalstvo, ki se je v veliki večini preselilo šele pred kratkim. Leta 1937 jih je bila skoraj polovica tujih državljanov, izmed jugoslovanskih državljanov pa jih je tudi skoraj polovica šele pred kratkim prišla izven slovenskega ozemlja, v prvi vrsti iz sosednje Hrvaške. Čeprav so bili ti Judje v povprečju veliko bolj premožni kot ostalo prebivalstvo in je bilo med njimi kar nekaj premožnih posameznikov, je večina vseeno pripadala srednjemu meščanskemu družbenemu sloju. Hkrati je bila za te Jude značilna velika mobilnost. Ob popisu leta 1931 so jih statistični popisovalci sicer našteli samo 344, toda njihovo število je vse do druge svetovne vojne tudi zaradi beguncev počasi naraščalo. Skupaj s pokristjanjenimi Judi je tako na ozemlju jugoslovanske Slovenije živelo približno 1000 Judov.

Iz zgornjega grafa je že na prvi pogled hitro razvidno, da je bila dinamika preganjanja Judov na različnih okupacijskih območjih zelo različna. Okupator je rešitev judovskega vprašanja najprej izpeljal na nemškem okupacijskem območju, nato na italijanskem in naposled še na madžarskem.

Večina Judov iz nemškega okupacijskega območja je namreč pred preganjanji pobegnila že kmalu po nemškem prihodu. Kranjski judovski tovarnar Artur Heller se je tako 27. aprila 1941 skupaj s svojo družino preprosto usedel na vlak in se odpeljal v Ljubljano, ki je bila na italijanskem okupacijskem ozemlju. . S tem se mu je za las uspelo izogniti obsežnim aretacijam vseh tistih posameznikov, za katere je okupator presodil, da ne smejo postati polnopravni državljani nemškega rajha. Spodnja Štajerska in Gorenjska sta bili namreč eni od tistih okupiranih ozemelj (mdr. zahodna Poljska, Alzacija in Lorena), ki jih je nacistična elita hotela čim prej germanizirati. Na poti do rasno čistega nemškega rajha so najprej hoteli izgnati vse rasno manjvredne skupine prebivalstva in vse tiste posameznike, za katere so presodili, da bodo iz nacionalno-političnih razlogov ovirali germanizacijo. Izgnati niso nameravali samo rasno manjvrednih Judov in Romov, temveč v prvi vrsti tisti del nenemškega prebivalstva, katerega niso nameravali germanizirati. Velikopotezno začrtani preselitveni načrti so se naposled vedno izkazali za nerealne. ; . Iz slovenskega ozemlja jim je tako v poletnih mesecih leta 1941 v Srbijo in na Hrvaško uspelo izgnali okoli 17.500 nezaželenih ljudi. Velika večina teh izgnancev so bili Slovenci, toda med njimi so se nahajali tudi praktično vsi Judje (in tudi Sinti), ki pred tem niso uspeli pobegniti. .

Ti izgnani Judje so se znašli v krajih, kjer so bila njihova življenja iz meseca v mesec bolj ogrožena. Ustaški režim na Hrvaškem je namreč takoj po prihodu na oblast Jude začel ostro preganjati, že čez nekaj mesecev pa tudi množično pobijati. Na Hrvaško izgnani Judje so se tako slej kot prej znašli v neusmiljenem kolesju ustaškega uničevalnega stroja. . V največjem koncentracijskem taborišču Jasenovac je tako leta 1942 umrla celotna družina ptujskega Juda Ignaca Sonnenscheina. Nasprotno je družini njegovega brata Hinka nekaj časa uspelo prikrivati svojo identiteto in se izdajati za Slovence. Leta 1942 so nato dobili dokumente na švicarskem konzulatu v Zagrebu in so odpotovali v nevtralno Švico. .

Tudi marsikateri judovski izgnanci v Srbiji so verjetno preživeli samo zato, ker jim je uspelo prikriti svojo identiteto. Ko so namreč prvi izgnanci prispeli v Srbijo, je bilo tamkajšnjo judovsko prebivalstvo že podvrženo vsem različnim oblikam diskriminacije in preganjanja. Naposled je nemška vojska jeseni 1941 nad Judi začela tako uspešno izvajati holokavst, da so Srbijo že maja 1942 označili za prosto Judov. . Mdr. so februarja ali marca 1942 v nemškem koncentracijskem taborišču Sajmište umrli tudi člani kranjske judovske družine Singer.

V drugi polovici leta 1941 je prišlo do dramatičnega zasuka pri nacistični protijudovski politiki. Z nemškim napadom na Sovjetsko zvezo se je začela totalna vojna proti judovsko-boljševističnemu sovražniku. Ker je bilo proti temu sovražniku ne le dovoljeno, temveč celo priporočljivo uporabiti tudi najbolj skrajna sredstva, so se selektivni pomori moških Judov zelo kmalu sprevrgli v neselektivno pobijanje celotnega judovskega prebivalstva. Z množičnim streljanjem celih skupin Judov je Nemcem in njihovem sodelavcem uspelo pobiti več kot milijon Judov. Tiste Jude, ki jih niso takoj pobili, so zaprli v prenatrpana geta, v katerih so čakali na svojo nadaljnjo usodo. Do začetka leta 1942 se je naposled nacistično reševanje judovskega vprašanja sprevrglo v sistematično industrijo pobijanje milijonov evropskih Judov v uničevalnih koncentracijskih taboriščih. .

Judovskim beguncem iz nemškega okupiranega ozemlja Slovenije se je tako leta 1941 samo začasno uspelo rešiti na varno. Večina jih je naprej pobegnila v Ljubljano, kjer so se pridružili množici ostalih judovskih beguncev. Konec avgusta 1941 se je v Ljubljani nahajalo nekaj več kot 400 judovskih beguncev iz slovenske Štajerske in Gorenjske, iz Nemčije in Avstrije ter v vedno večji meri iz Hrvaške. Ponavadi ti begunci v Ljubljani niso nameravali ostati dolgo časa, temveč so se odpravili naprej v Italijo. Kljub strogi italijanski protijudovski zakonodaji je namreč Italija predstavljala privlačen cilj za begunce, ki so bežali pred nacističnim preganjanjem. Do leta 1943 je bila namreč stopnja italijanskega protijudovskega nasilja v primerjavi z nacistično Nemčijo izredno majhna. V skladu s svojo rasno zakonodajo je italijanski okupator tudi v Ljubljanski pokrajini kmalu začel judovske begunce in druge Jude s tujim državljanstvom internirati v Italijo. ; . Šele čez nekaj časa so začeli v internacijo pošiljati tudi nekatere domače Jude, ki so že dlje časa živeli v Ljubljani. Ob italijanski kapitulaciji septembra 1943 se je v Ljubljani nahajalo samo še zelo malo tujih Judov, nekaj Judov z bivšim jugoslovanskim državljanstvom, med katerimi jih je bilo veliko pokristjanjenih oziroma so živeli v mešanih zakonih.

Po italijanski kapitulaciji so Nemci hitro okupirali severni in osrednji deli Italije. Ob izdatni pomoči marionetne fašistične republike je začel nemški okupator ujete Jude voziti v koncentracijska taborišča. Nekatere italijanske judovske skupnosti so bile dobesedno zdesetkane. Najhuje se je godilo tistim, ki so padli pod neposredno nemško oblast v Operacijski coni Jadransko primorje. Od tržaške judovske skupnosti, ki je še leta 1942 štela več kot 3500 članov, holokavsta ni preživelo najmanj 764 oseb. Od več kot sto goriških Judov jih je v koncentracijskih taboriščih umrlo 45. . Šele septembra 1944 pa so bili aretirani tudi zadnji ostanki Judov v Ljubljanski pokrajini, ki je imela okrnjeno pokrajinsko avtonomijo. Življenja večine preostalih Judov so se namreč usodno zasukala šele septembra 1944. V sklopu obširnih protikomunističnih aretacij so v Ljubljani aretiranih 32 preostalih Judov in njihovih nejudovskih sorodnikov in jih odpeljali v koncentracijska taborišča. .

V tem času je holokavst dosegel tudi madžarske in s tem tudi prekmurske Jude. Madžari so sicer v Prekmurju podobno kot drugje na Madžarskem vodili strogo protijudovsko politiko, toda holokavsta vse do leta 1944 niso izvajali. V Prekmurju je tako kot drugje na Madžarskem do dramatičnega zasuka prišlo šele po vkorakanju nemških čet 19. marca 1944 in vzpostavitvi Nemčiji naklonjene vlade. Začele so se sistematične aretacije in koncentracije Judov v geta, od koder so jih Nemci vozili v koncentracijska taborišča. Med prvimi žrtvami so bili tudi prekmurski Judje. Aprila 1944 so madžarske oblasti aretirale 387 Judov, jih preko Čakovca odpeljale v začasni judovski geto v Nagykanizso in od tam v Auschwitz-Birkenau. Šele 20. oktobra 1944 pa so skupaj z večjo skupino Slovencev aretirali še nekaj Judov, ki so jim pred tem prizanesli. .

Med drugo svetovno vojno je bilo ubitih več kot 400 prekmurskih Judov. Od najštevilčnejše slovenske judovske skupnosti predvojne judovske skupnosti jih je tako holokavst preživelo komaj 63. Nasprotno se je iz koncentracijskih taborišč vrnil večji del Judov, ki so jih aretirali v Ljubljani leta 1944. Prav tako je uspelo preživeti večini judovskih beguncev, ki so se zatekli v Italijo. Ti preživeli judovski begunci, ki večinoma niso imeli jugoslovanskega državljanstva, se po vojni po navadi niso vrnili v Slovenijo. Tisti redki Judje, ki so po vojni prišli nazaj domov, pa so kmalu nato večinoma zapustili Jugoslavijo.

Socialno-demografska struktura smrtnih žrtev

Najbolj očitna razlika med različnimi okupiranimi ozemlji Slovenije je prav v številu judovskih smrtnih žrtev. V tem pogledu je majhno slovensko ozemlje reprezentativen primer velikih razlik v številu žrtev, ki jih najdemo tudi drugje po Evropi. Raziskovalci vzroke za te razlike v glavnem pojasnjujejo s pomočjo kulturnih in demografskih razlik med Judi, s pomočjo različnih stopenj antisemitizma po posameznih državah in nenazadnje s pomočjo različnih nacističnih okupacijskih režimov v posameznih okupiranih deželah. . Novejše raziskave so kot možne vzroke začele upoštevati še različne socialno-demografske značilnosti judovskega prebivalstva. .

Če raziskujemo okoliščine, kako so posamezniki razumeli in se odzvali na preganjanje, se družbeni razred, spol in starost kažejo kot zelo pomembni dejavniki. . V času svojih raziskav mi je uspelo ustvariti obsežno bazo podatkov o skoraj tisoč Judih, ki predstavljajo večino judovske populacijo, katera je živela na ozemlju Slovenije pred drugo svetovno vojno. Na Inštitutu za novejšo zgodovino je vzpostavljena baza podatkov o okoli 95.000 posameznikih, kateri so na ozemlju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej izgubili življenje. Na podlagi teh dveh baz podatkov mi je nato uspelo raziskati različne dejavnike (poklicna struktura, starost in spol), kateri so vplivali na usodo judovskih in slovenskih žrtev druge svetovne vojne.

Poklicna struktura prebivalstva jugoslovanske Slovenije iz leta 1931, Judovskega prebivalstva iz leta 1937 ter judovskih in slovenskih žrtev druge svetovne vojne

Kot smo že videli v 6. poglavju te knjige, se je poklicna struktura judovskega prebivalstva povsem razlikovalo od večinskega slovenskega prebivalstva. Pred drugo svetovno vojno je bilo kar 60 % slovenskega prebivalstva zaposlenega v kmetijstvu in gozdarstvu, dobra petina pa se je preživljala z industrijo in obrtjo. V nasprotju z večinskim prebivalstvom je bila poklicna struktura judovske manjšine povsem drugačna. V skladu s prevladujočim judovskim zaposlitvenim vzorcem se je kar polovica Judov še vedno preživljala s trgovino. Toda tudi v tem pogledu so obstajale občutne razlike med Judi v Prekmurju in v ostali Sloveniji. Medtem, ko je bila poklicna struktura prekmurskih Judov še povsem tradicionalna in se jih je s trgovino preživljalo kar 60 %, je bila med ostalimi Judi vedno bolj pomembna moderna industrija. S trgovino se jih je tako preživljalo 41 %, z industrijo in obrtjo pa že 30 %. Pri tem so v primerjavi z večinskim prebivalstvom obstajale tudi velike socialne razlike. Judje so namreč izrazito prevladovali v vodstvenih poklicih in med lastniki tovarn.

Iz grafa 11 je razvidno, da so bili v Sloveniji med drugo svetovno vojno prav tisti ljudje, ki so bili zaposleni v industriji in obrti, najbolj izpostavljeni vojnemu nasilju. Čeprav je v Sloveniji prav na podeželju divjala kruta partizanska vojna, je bilo kmečko prebivalstvo vseeno manj izpostavljeno vojnemu nasilju kot pa prebivalstvo, ki je bilo zaposleno v industriji in obrti. Slednji so namreč predstavljali skoraj polovico vseh smrtnih žrtev. Celo v izrazito agrarnem Prekmurju z 88 % kmečkega prebivalstva so kar polovico vseh smrtnih žrtev predstavljale ostale kategorije prebivalstva. Kdor je bil državni uradnik, učitelj, obrtnik ali trgovec, je imel v primerjavi s kmetom enkrat manj možnosti, da preživi drugo svetovno vojno.

Nasprotno je bilo pri judovskem prebivalstvu tako v Prekmurju kot v ostali Sloveniji povsem vseeno, če so se preživljali kot trgovci, industrialci ali zdravniki. Poklicna struktura judovskih žrtev je namreč skoraj povsem ustrezala poklicni strukturi predvojnega judovskega prebivalstva. V primeru Prekmurja je to povsem razumljivo, saj velika večina Judov holokavsta ni preživela. Toda v preostali Sloveniji Judje kot žrtve številčno niso tako zelo odstopale od ostalega prebivalstva. Če bi torej Judje na nemškem in italijanskem okupiranem ozemlju drugo svetovno vojno doživljali podobno kot ostalo slovensko prebivalstvo, bi se to moralo odražati tudi na poklicni strukturi judovskih smrtnih žrtev.

Slovenske in judovske žrtve druge svetovno vojne v Prekmurju glede na datum rojstva

V resnici pa seveda usode Judov in Slovencev med drugo svetovno vojno ne smemo spravljati na skupni imenovalec. Če je bila usoda Slovencev v prvi vrsti odvisna od njihovega odnosa do okupatorja ali do partizanskega gibanja, je bilo judovsko prebivalstvo po vsej nemški Evropi slej ko prej vedno in brezpogojno obsojeno na smrt. Pri tem je bilo povsem vseeno, če so bili preganjani Judi stari ali mladi, moški ali ženske, vojaki ali civilisti, bogati ali revni. V skladu s tem trendom je bilo npr. tudi v Prekmurju največ žrtev med Slovenci prav med najbolj aktivnimi starostnimi skupinami rojenimi po letu 1900, medtem ko so bili med Judi absolutno najbolj ogroženi starejši ljudje in otroci.

Leto rojstva judovskih žrtev holokavsta in preživelih Judov iz Prekmurja; število

Povsem nasprotno kot pri večinskem slovenskem prebivalstvu so imeli največ možnosti za preživetje prav tisti prekmurski Judje, ki so se rodili po letu 1900. Skoraj vsi preživeli Judje so bili stari med 15 in 45 let. Po eni strani so imele te starostne skupine veliko večjo možnost, da preživijo koncentracijsko taborišče. Po drugi strani pa so bili moški iz teh starostnih skupin pogosto mobilizirani v delavske vojaške bataljone, kjer so imeli v primerjavi s koncentracijskimi taborišči veliko večjo možnost za preživetje. Nasprotno so bili med Slovenci najbolj prizadeti prav moški, ki so bili v tistih letih, katera so bila najbolj primerna za vojaško službo. Slovenske moške so namreč množično mobilizirali v nemško, italijansko in madžarsko vojsko, še več pa se jih je pridružilo partizanskemu odporniškemu gibanju ali protipartizanski kolaboraciji.

Spol judovskih in ostalih žrtev druge svetovne vojne v Sloveniji; v %

Moški so med celotnim slovenskim prebivalstvom predstavljali kar 89 % vseh žrtev. Drugače je bilo med prekmurskimi Judi, kjer so imeli prav moški nekoliko večjo možnost za preživetje kot ženske. Toda v ostali Sloveniji so bili judovski moški nekoliko bolj izpostavljeni vojnemu nasilju. Nekaj se jih je tudi aktivno priključilo boju proti okupatorju.

Deleži judovskih in ostalih civilnih žrtev druge svetovne vojne v Sloveniji glede na spol; v %

V nasprotju z judovskimi žrtvami, ki so bile skoraj vse civilne, je bilo civilnih žrtev med slovenskim moškim prebivalstvom le komaj dobra petina. Večina ženskih smrtnih žrtev je bila seveda civilnih. Toda zaradi sodelovanja mnogih žensk v partizanskem odporniškem gibanju, gre kar dobra petina vseh ženskih žrtev na račun njihovega aktivnega bojevanja. Le v Prekmurju, kjer je bilo odporniško gibanje zelo slabo razvito, je bila velika večina ženskih smrtnih žrtev civilnih. V tem pogledu se moški Judje kot žrtve niso tako zelo razlikovali od pretežno civilnega ženskega slovenskega prebivalstva.

Vzrok smrti judovskih in ostalih žrtev druge svetovne vojne v Sloveniji glede na spol, v %

Toda, če pa pri tem natančneje pogledamo vzrok smrti judovskih in slovenskih žrtev, med njimi zaznamo velike razlike. Čeprav je zelo veliko Slovencev in Slovenk umrlo v koncentracijskih taboriščih, od Prekmurk npr. skoraj polovica, so bile judovske žrtve holokavsta skoraj izključno le žrtve načrtnega iztrebljanja v koncentracijskih taboriščih. V tem pogledu se tudi judovske žrtve iz Prekmurja ne razlikujejo veliko od judovskih žrtev iz ostale Slovenije. Čeprav se je večina Judov iz nemškega in italijanskega okupiranega ozemlja med vojno nahajala na begu, jih je v begunstvu umrlo zelo malo. Večina jih je namreč umrla v nemških koncentracijskih taboriščih. Skoraj vse te žrtve so bile nekdanji jugoslovanski državljani, katerih družine so že najmanj dve generacije živele v Sloveniji. V tem pogledu so se razlikovali od velike večine tamkajšnjih Judov, ki so bili povsem nepovezana skupina prebivalstva, z visokim deležem vedno novih priseljencev. Kot zelo mobilna, premožna, izobražena in sekularizirana skupina prebivalstva so se bili hitro pripravljeni prilagoditi novim razmeram med večinskim prebivalstvom tako v Sloveniji kot kasneje v begunstvu ali celo izgnanstvu. Večini je zato uspelo preživeti holokavst.

Velikih razlik v številu judovskih žrtev v Prekmurju in ostali Sloveniji tako ne moremo pojasniti samo s pomočjo geografije. Med holokavstom je bila možnost preživetja Judov pogosto prav tako kot od kraja njihovega bivanja odvisna še od njihove starosti, spola, premoženja in družbenega statusa. Sicer je bila zgodba vsakega posameznega Juda, ki je postal žrtev holokavsta, povsem unikatna, toda pri tem je bila njegova usoda močno odvisna tudi od različnih socialno-demografskih značilnosti družbene skupine, kateri je pripadal.

Sklep

Bralec je v knjigi Judovska skupnost v Sloveniji na predvečer holokavsta spoznal predvsem kvantitativno analizo judovskega prebivalstva pred drugo svetovno vojno. Z izjemo uradnih statističnih podatkov je ta analiza v prvi vrsti slonela na poimenskemu popisu Judov in nekaterih njihovih nejudovskih družinskih članov iz leta 1937. V prejšnjem poglavju sem tako najprej orisal zgodovino holokavsta v Sloveniji, nato pa sem s pomočjo dodatnih informacij o posameznih Judih poskusil narediti še kvantitativno analizo žrtev holokavsta ter jih primerjal z ostalimi žrtvami druge svetovne vojne v Sloveniji. Toda te moje kvantitativne analize judovskega prebivalstva pred in med vojno so navsezadnje pomembne le kot nujna podlaga za vsakršno morebitno nadaljnjo raziskovanje, katerega končni cilj bi bila integralna zgodovina holokavsta v Sloveniji.

Pred leti je Saul Friedländer s svojim življenjskim delom The Years of Extermination ; . vzbudil živahno razpravo o potrebnosti pisanja integralne zgodovine holokavsta. Njegova prizadevanja, da v študijah o holokavstu poleg storilcev prav tako pomembno mesto dobijo tudi njihove žrtve, bodo v naslednjih letih brez dvoma vzpodbudila raziskovalce, da bodo v svojo zgodovinsko pripoved začeli bolj intenzivno vključevati tudi judovsko dimenzijo. Tudi vsaka raziskava holokavsta v Sloveniji bo morala med drugim nujno analizirati, kako so Judje dojemali preganjanje in kakšna je bila njihova individualna ali kolektivna reakcija na preganjanje. Hkrati se ne bo smela omejiti le na analizo nemških ukrepov, temveč bo v analizo morala vključiti še ostale nemške zaveznice, ki so med vojno zasedale slovensko ozemlje. Ob tem seveda ne bo smela spregledati še vloge, ki so jo med holokavstom imeli tako slovenski storilci kot slovenski rešitelji ter nenazadnje velika večina tako imenovanih očividcev. .

Toda pri tem se mora vsak, ki se bo lotil pisanja takšne integralne zgodovine holokavsta, dobro zavedati, da mu samo s pomočjo interpretativnega in metodološkega orodja klasične socialne zgodovine, takšne zgodovine ne bo uspelo napisati. Nekdanja vizija socialne totalnosti in njenih strukturalističnih ali funkcionalističnih razlag preteklosti je namreč pod vplivom kulturnega preobrata že dolgo presežena. Socialno zgodovino je že v 80. letih 20. stoletja začela uspešno izpodrivati nova kulturna zgodovina. Toda tudi interpretativna orodja kulturne zgodovine so se kmalu izkazala za nezadostne. Mnogi kulturni zgodovinarji imajo odpor do vsakršnega generaliziranja. Opisovanje zgodovinskih dogajanj je za njih pomembnejše kot iskanje njihovih vzrokov. Kulturna zgodovina je prav tako zapostavljala vzroke za posameznikovo delovanje kot je to prej počela socialna zgodovina. Zato se je v zadnjih letih pokazala potreba po vzpostavitvi skupne kulturne in socialne zgodovine, ki bi presegla podedovane konceptualne in metodološke razlike obeh ved. Če želimo pravilno spoznati zgodovino socialnih izkušenj posameznika in različnih skupin prebivalstva, moramo pri tem nujno poznati tudi medsebojno pogojeno delovanje različnih kulturnih vplivov na življenje posameznika. Pri tem seveda kulture ne smemo razumeti kot nekaj, kar je drugačno od družbe, temveč kot produkt družbene prakse.

Metodološko bi takšna raziskava holokavsta v Sloveniji po eni strani morala sloneti na historično-antropološki mikrozgodovinski študiji judovskih posameznikov in po drugi strani na kvantitativni makrozgodovinski analizi judovske skupnosti. Takšna raziskava torej ne bi bila klasična kvantitativna analiza brez detajlne raziskave individualnih posebnosti, niti ne bi bila klasična mikrozgodovinska analiza brez makroanalitičnega pristopa. Glavna pomanjkljivost takšnega metodološkega pristopa je, da je takšno integralno raziskavo mogoče izpeljati samo na primeru manjše skupine ljudi, kjer posamezniki niso le statistične enote, temveč imamo o njihovem življenju zbranih čim več različnih informacij. .

V tem pogledu so podatki o posameznih Judih, ki sem jih zbral v tej knjigi, odlično izhodišče za takšno detajlno analizo. Zato sem v prilogi 5 (Popis Judov leta 1937 v Dravski banovini po okrajih in avtonomnih mestih) te knjige objavil celoten seznam Judov iz popisa leta 1937. Z njegovo objavo bi želel spodbuditi raziskovalce oziroma katero koli osebo, ki se zanima za zgodovino Judov na Slovenskem, da začnejo zbirati še dodatne podatke o teh in drugih Judih, s pomočjo katerih bo nato mogoče napisati integralno zgodovino holokavsta v Sloveniji.

Viri

Arhivski viri Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 13-13/1937 Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 13-13/1937 1416 Številčno stanje inozemskih državljanov Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 13-18/1941 10861 Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 13-13/1941 5408 Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 29-19/1937 Spregled zakonskega zadržka različnosti vere Novak Sidoniji Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 29-2/1924-31 Izraelitska verska občina v Mariboru, ustanovitev, Ljubljana 1. 3. 1929 Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 29-2/1924-31 Izkaz v brežiškem srezu bivajočih izraelitov Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 29-2/1924-31 Seznam v Ljubljani stanujočih izraelitskih družin 21. 7. 1928 Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 29-2/1924-31 Izraelitska verska občina v Murski Soboti 7. 11. 1928 Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 29-2/1924-31 Veliki župan ljubljanske oblasti 18. 2. 1929 Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 29-2/1924-31 Priklopitev izraelotov v Sloveniji verski občini v Murski Soboti 13. 6. 1928 Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 29-2/1924-31 Izraeliti mariborske in ljubljanske oblasti, inkorporacija v izraelitsko versko občino v Murski Soboti Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 29-2/1924-31 Ministarstvo vera 28. 8. 1928 Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 29-2/1924-31 Izraelitska verska občina v Murski Soboti, Ustanovitev samostojne izraelitske verske občine v Mariboru 24. 2. 1929 Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 29-2/1924-31 Židovska bogoštovna općina Čakovec 6. 11. 1928 Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 29-2/1924-31 Izraeliti mariborske in ljubljanske oblasti, inkorporiranje v izraelsko versko občino Murska Sobota 29. 8. 1927 Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 29-2/1924-31 Priklopitev izraelitov v Sloveniji verski občini v Murski Soboti 16. 2. 1928 Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 29-2/1924-31 Izraelitska verska občina Murska Sobota, Veliki župan mariborske oblasti 29. 12. 1928 Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 29-2/1924-31 Sreski poglavar v Dolnji Lendavi velikemu županu mariborske oblasti 13. 6. 1928 Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 29-2/1924-31 Izraeliti mariborske in ljubljanske oblasti, inkorperacija v izraelitsko cerkveno občino Murska Sobota 10. 12. 1927 Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 29-2/1924-31 Izraelitska verska organizacija 2. 1. 1928 Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 29-2/1924-31 Izraeliti mariborske in ljubljanske oblasti 21. 12. 1927 Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 29-2/1924-31 Velikemu županu mariborske oblasti v Mariboru 14. 1. 1929 Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 29-2/1924-31 Velikemu županu mariborske oblasti v Mariboru 14. 1. 1929 30. 1. 1929 Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 29-2/1924-31 Ustanovitev samostojne izraelitske verske občine v Mariboru 4. 3. 1929 Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 29-2/1924-31 Ustanovitev samostojne izraelitske verske občine v Mariboru 2. 3. 1929 Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 29-2/1924-31 Izr. crkvena opština Dolnja Lendava 4. 3. 1929 Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 29-2/1924-31 Štetje pripadnikov poedinih veroizpovedi 1930 Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 29-2/1924-31 Evidenca šoloobveznih otrok izraelitske vere 22. 5. 1928 Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 29-2/1924-31 Zapisnik 13. 5. 1928 Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 29-2/1924-31 Židovska bogoštovna općina Čakovec 25. 2. 1929 Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 29-2/1936-38 9437/1938 Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 29-2/1936-38 9437/1938 Spisak Jevreja u Dravskoj banovini, Beograd 7. 4. 1937 ARS AS 68 29-2/1936-38 9437/1938 Seznam Židov v dravski banovini Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 29-2/1936-38 9437/1938 Seznam židov dravske banovine 7. 4. 1937 Arhiv Republike Slovenije ARS Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 29-2/1939 </bibl> <bibl type="arhiv" xml:id="ARS.AS68.7-9_1938.10579"> <orgName full="yes">Arhiv Republike Slovenije</orgName> <orgName full="init">ARS</orgName> <title type="fond">Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 7-9/1938 </bibl> <bibl type="arhiv" xml:id="ARS.AS68.8-2_1940.8784"> <orgName full="yes">Arhiv Republike Slovenije</orgName> <orgName full="init">ARS</orgName> <title type="fond">Kraljeva banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek AS 68 8-2/1940 8784

Baza podatkov Dunja Dobaja Marta Rendla Tadeja Tominšek Čehulić Mojca Šorn Baza podatkov Seznam žrtev druge svetovne vojne in zaradi nje (1941–1946) Ljubljana Pridobljeno avgust 2009

Tiskani viri Bevölkerung und Viehstand von Steiermark nach der Zählung vom 31. October 1857 Wien K. k. Ministerium des Innern 1859 56557825 Kaiserliches Patent vom 4. März 1849, die Reichsverfassung für das Kaiserthum Oesterreich enthaltend, št. 150 Allgemeines Reichs-Gesetz- und Regierungsblatt für das Kaiserthum Oesterreich, leto 1849 Wien 151-165 1850 Pridobljeno 12. 2. 2014 Gesetz vom 25. Mai 1868, wodurch die interconfessionellen Verhältnisse der Staatsbürger in den darin angegebenen Beziehungen geregelt werden št. 49 Reichs-Gesetz-Blatt für das Kaiserthum Oesterreich Wien 1868 Bevölkerung und Viehstand von Krain nach der Zählung vom 31. December 1869 Wien K.K. statistischen Central-Commission 1871 557498739 Bevölkerung und Viehstand von Steiermark nach der Zählung vom 31. December 1869 Wien K.K. statistischen Central-Commission 1871 41833217 Statistisches Jahrbuch für das Jahr 1875 Wien K.K. statistischen Central-Commission 1878 Pridobljeno 9. 2. 2014 Die Bevölkerung der im Reichsrathe vertretenen Königreiche und Länder nach Religion, Bildungsgrad, Umgangssprache und nach ihren Gebrechen Wien K.K. statistischen Central-Commission 1882 1 2 Oesterreichische Statistik 40428032 Special Orts-Repertorium von Steiermark Obširen imenik krajev na Štajerskem Wien K.K. statistischen Central-Commission 1883 1111 Special Orts-Repertorium von Krain Obširen imenik krajev na Kranjskem Wien K.K. statistischen Central-Commission 1884 830 Gesetz vom 21. März 1890, betreffend die Regelung der äußeren Rechtsverhältnisse der israelitischen Religionsgesellschaft št. 57 Reichsgesetzblatt für die im Reichsrathe vertretenen Königreiche und Länder Wien 15. april 1890 18 Pridobljeno 9. 2. 2014 Verordnung des Ministeriums für Cultus und Unterricht vom 18. März 1893, Zahl 19.361 ex 1892, betreffend die Feststellung und Abgrenzung des Sprengels der israelitischen Cultusgemeinde in Graz und die Zuweisung der in den Herzogthümern Steiermark, Kärnten und Krain wohnenden Israeliten zu dieser Cultusgemeinde št. 8. Landesgesetz- und Verordnungsblatt für das Herzogthum Steiermark Graz 6 15. april 1893 Pridobljeno 9. 2. 2014 Special Orts-Repertorium von Steiermark Specijalni repertorij krajev na Štajerskem na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890 Wien K.K. statistischen Central-Commission 1893 1112 Special Orts-Repertorium von Krain Specijalni repertorij krajev na Kranjskem na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890 Wien K.K. statistischen Central-Commission 1894 1108 Wien K.K. statistischen Central-Commission 1892 32 Oesterreichische Statistik 40428032 Die Summarischen Ergebnisse der Volkszählung Wien K.K. statistischen Central-Commission 1902 63 1 Oesterreichische Statistik 40428032 Leksikon občin za Kranjsko izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900 Wien K.K. statistischen Central-Commission 1906 1109 Specialni krajevni repertorij za Štajersko izdelan na podlagi podatkov ljudskega štetja z dne 31. decembra 1910 Wien K.K. statistischen Central-Commission 1918 1114 Spezialortsrepertorium von Krain Bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1910 Wien Statistische Zentralkommission 1919 1110 Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31. januarja 1921 god. Sarajevo Opšta državna statistika 1932 4758 Razglas velikega župana mariborske oblasti št. 324 Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti Ljubljana 100 25. 10 1928 218 Zakon o verski zajednici židov v kraljevini Jugoslaviji Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine Ljubljana 31 14. februar 1930 183 Prisutno stanovništvo, broj kuća i domaćinstva Beograd Državna štamparija 1938 1 Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31 marta 1931 godine 4759 Prisutno stanovništvo po veroispovesti Beograd Državna štamparija 1938 2 Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31 marta 1931 godine 4760 Prisutno stanovništvo po glavnom zanimanju Sarejevo Državna štamparija 1940 4 Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31 marta 1931 godine 4762 Splošni pregled Dravske Banovine Glavni statistični podatki Upravna, sodna in cerkvena razdelitev ter imenik krajev po stanju 1. julija 1939 z dvema zemljevidoma Priredil Državni statistični urad v Zagrebu Ljubljana Kraljevska banska uprava Dravske banovine 1939 4768 Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine Ljubljana 83 16. 10. 1940 206 Die Gliederung der Bevölkerung des ehemaligen Jugoslawien nach Muttersprache und Konfession nach den unveröffentlichten Angaben der Zählungen von 1931 Nur für den Dienstgebrauch Wien Publikationsstelle Wien 1943 2730612

Časopisni viri Ustavno pismo Avstrijanskiga Cesarstva Novice 6 18 3. 5. 1848 29753089 URN:NBN:SI:DOC-HW43PA8Q 1318-9816

Literatura Jutta Aumüller Assimilation Kontroversen um ein migrationspolitisches Konzept Bielefeld Transcript Verlag 2009 541032178 9783837612363 3837612368 Ismet Isaković Pravednici među narodima - sjećanje na holokaust Preporodov Journal Kulturno društvo Bošnjaka Hrvatske Preporod Zagreb 116-117 31-32 2009-2010 Pridobljeno 9. 2. 2014 1334-5052 Avraham Barkai Jüdisches Leben unter der Verfolgung Michael A Meyer Michael Brenner Aufbruch und Zerstörung München Verlag C. H. Beck 2000 4 225-248 Deutsch-jüdische Geschichte in der Neuzeit 770659000 3406397069 9783406397066 Steven Beller Wien und die Juden 1867-1938 Wien Köln Weimar Böhlau 1993 35026432 3-205-05542-X Benz Wolfgang Holokavst Ljubljana Inštitut za civilizacijo in kulturo 2000 107072000 961-90754-2-0 Wolfdieter Bihl Die Juden Adam Wandruszka Peter Urbanitsch Die Völker des Reiches Wien Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften 1980 3 2 880-948 Die Habsburgermonarchie 1848-1918 27610625 3-7001-0217-8 Randolph L Braham The Politics of Genocide The Holocaust in Hungary Detroit Wayne State University Press 2000 9192269 0-8143-2691-9 Christopher R Browning The Origins of the Final Solution The Evolution of Nazi Jewish policy, September 1939—March 1942 Lincoln University of Nebraska Press 2004 9367629 0-8032-1327-1 Brubaker Rogers Loveman Mara Stamatov Peter Ethnicity as Cognition Theory and Society 2004 33 1 31-64 10.1023/B:RYSO.0000021405.18890.63 0304-2421 1573-7853 Eveline Brugger Von der Ansiedlung bis zur Vertreibung – Juden in Österreich im Mittelalter Wolfram Herwig Geschichte der Juden in Österreich Wien Ueberreuter 2006 123-227 2264948 978-3-8000-7159-3 3-8000-7159-2 Borut Brumen Na robu zgodovine in spomina urbana kultura Murske Sobote med letoma 1919 in 1941 Murska Sobota Pomurska založba 1995 37410817 86-7195-173-1 Walter Brunner Geschichte der Juden auf dem Gebiet des heutigen Bundeslandes Steiermark im Mittelalter Časopis za zgodovino in narodopisje 2000 71 1 71-94 116874496 0590-5966 8541 Janez Cvirn Razvoj ustavnosti in parlamentarizma v Habsburški monarhiji Dunajski državni zbor in Slovenci (1848-1918) Ljubljana Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino 2006 229253632 961-237-167-9 978-961-237-167-8 (ISBN 13) Dragica Černy Rast prebivalstva v Prekmurju Kronika 1953 1 2 131-137 1611571 0023-4923 URN:NBN:SI:doc-H70YWNAT Milica Detoni Mariborski geto 2000 1997 96-97 219-223 5414733 0350-8935 Milica Detoni Mariborski geto Jevrejski almanah 1957-1958 Beograd 1958 72-74 1074804 0448-9993 Darko Dukovski Židovi u Istri između dva svjetska rata Časopis za suvremenu povijest 1997 29 1 77-95 4056066 0590-9597 Meliha Fajić Izumiranje judovske skupnosti v slovenskem prostoru po drugi svetovni vojni – vzroki izseljevanja v Izrael Peter Štih Bojan Balkovec Migracije in slovenski prostor od antike do danes Ljubljana Zveza zgodovinskih društev Slovenije 2010 674-682 1883603 978-961-6777-05-6 Helen Fein Accounting for Genocide National Responses and the Jewish Victimization during the Holocaust New York Free Press 1979 4492539 0029102200 9780029102206 Tone Ferenc Izbrana dela 1 Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno Razkosanje in aneksionizem Ljubljana Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani 2006 1 Historia 12 230766592 961-237-185-7 978-961-237-185-2 Rolf Fischer Entwicklungsstufen des Antisemitismus in Ungarn 1867-193 Die Zerstörung der magyarisch-jüdischen Symbiose München R. Oldenbourg 1988 27920 3-486-54731-3 Jonathan Frankel Assimilation and the Jews in nineteenth-century Europe towards a new historiography? Johnathan Frankel Steven J Zipperstein Assimilation and Community the Jews in Nineteenth-Century Europe Cambridge Cambridge University Press 2004 1-37 9361741 0-521-40284-0 Maren Frejdenberg Mihailovič Again on the Exiles of 1497-1515 Časopis za zgodovino in narodopisje 2000 71 1 107-112 116878848 0590-5966 8543 Maren Frejdenberg Mihailovič Rabbi Israel Isserlein, his circle and thoughts on the Holy Land Wolf Moskovich Oto Luthar Samuel Schwarzband Jerusalem in Slavic Culture Ljubljana Scientific Research Center of the Slovenian Academy of Sciences and Arts Jerusalem Center for Slavic Languages and Literatures of the Hebrew University 1999 103-115 12494893 961-6182-86-2 Saul Friedländer Das Dritte Reich und die Juden Die Jahre der Verfolgung 1933-1939 München C. H. Beck 2000 1 2344052 3-423-30765-X 9783423307659 (ISBN 13) Saul Friedländer Das Dritte Reich und die Juden Die Jahre der Vernichtung 1939-1945 München C. H. Beck 2006 2 412858 3-406-54966-7 978-3-406-54966-3 Saul Friedländer Den Holocaust beschreiben Auf dem Weg zu einer integrierten Geschichte Weimar Wallstein Verlag 2007 173602051 9783835301856 3835301853 Slavko Gaberc Tiha asimilacija istrskih Židov Primorska srečanja 2000 229 345-349 3013047 0350-5723 Mirjana Gašpar Beata Lazar Židje v Lendavi Lendava Lindplast 1997 41848065 961-90550-0-4 Martin Gilbert The Dent Atlas of the Holocaust London Dent 1993 45450496 0-460-86172-7 (paperback) Ivo Goldstein Holokaust u Zagrebu Zagreb Novi liber 2001 1189748 953-6045-19-2 Ivo Goldstein Židovi u Zagrebu 1918-1941 Zagreb Novi Liber 2004 27244898 953-6045-23-0 Friedrich Gottas Ungarn im Zeitalter des Hochliberalismus Studien zur Tisza-Ära (1875-1890) Wien Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften 1976 534644 3-7001-0166-X Theodor Haas Die sprachlichen Verhältnisse der Juden in Österreich Zeitschrift für Demographie und Statistik der Juden 1915 2 1 1-12 Pridobljeno 9. 2. 2014 Hančič Damjan Podbersič Renato Nacionalsocialistično in komunistično preganjanje Judov na Slovenskem Hitlerjeva dolga senca nacionalsocialistično državnoteroristično in rasistično preganjanje prebivalcev Slovenije in njegove posledice v Titovi Jugoslaviji Celovec Mohorjeva 2007 175-190 31404589 978-3-7086-0245-5 Isabel Heinemann <q>Rasse, Siedlung, deutsches Blut</q> Das Rasse- und Siedlungshauptamt der SS und die rassenpolitische Neuordnung Europas Göttingen Wallstein Verlag 2003 3835320491 9783835320499 Isabel Heinemann Die Rassenexperten der SS und die bevölkerungspolitische Neuordnung Südosteuropas Mathias Beer Gerhard Seewann Südostforschung im Schatten des Dritten Reiches München R. Oldenbourg 2004 1748084 3486575643 Mihaela Hudelja Judje v Ljubljani od 13. do 19. stoletja Etnolog 1994 4 119-128 48712960 0354-0316 Klemen Jelinčič Boeta Judje na Slovenskem Celovec Mohorjeva 2009 247783168 978-3-7086-0507-4 Klemen Jelinčič Boeta Judje na Slovenskem od antike do danes Zgodovina v šoli 2010 19 1-2 16-27 1415804 1318-1416 11927 Klemen Jelinčič Boeta Judje na Slovenskem v srednjem veku Judje na Koroškem, Štajerskem, Goriškem, v Trstu in Istri v srednjem veku do izgona v letih 1496-1515 Ljubljana Slovenska matica 2009 247291904 978-961-213-189-0 Jenkins Richard Categorization Identity, Social Process and Epistemology Current Sociology 2000 48 3 7–25 518247449 1461-7064 10.1177/0011392100048003003 Tomasz Kamusella Language as an Instrument of Nationalism in Central Europe Nations and Nationalism 2001 7 2 235-52 8466765 1354-5078 Robert A Kann Geschichte des Habsburgerreiches 1526-1918 Wien Köln Graz Böhlau 1977 23440897 3-205-07123-9 Darja Keréc Judje v Murski Soboti v letih 1934-1954 Časopis za zgodovino in narodopisje 2000 71 4 591-613 0590-5966 10596360 8577 Darja Keréc Sóbota na prelomu 19. in 20. stoletja Borec 2004 56 71-171 6324553 0006-7725 Ferid G Keršovan Spomini na gospodarsko in socialno življenje v Prekmurju Kronika 1964 12 3 169-184 0023-4923 1631283 URN:NBN:SI:doc-8YYLXLKL Kertzer David I Arel Dominique Census and Identity The Politics of Race, Ethnicity, and Language in National Censuses Cambridge Cambridge University Press 2002 8817741 0521808235 Miroslav Kokolj Prekmurje v prevratnih letih 1918-1919 Janko Liška Miroslav Ravbar Revolucionarno vrenje v Pomurju v letih 1918-1920 zbornik razprav s simpozija v Radencih od 27. do 29. maja 1979 Ljubljana Pomurska založba 1981 53-205 3233587 Kodrič Zdenko Iz takega testa so Žuni 7 D 13. januar 1999 1029380 0351-8485 Wolfgang Köllmann Bevölkerung und Raum in Neuerer und Neuester Zeit Würzburg A.G. Ploetz 1965 4 Raum und Bevölkerung in der Weltgeschichte 982644 256556476 Gustav Kolmer Parlament und Verfassung in Österreich 1885-1891 Graz Akademische Druck- u. Verlagsanstalt 1978 4 20286306 3-201-00787-0 I Koralnik Untersuchungen über die Zahl der Juden in Europa Anfang 1931 Zeitschrift für Demographie und Statistik der Juden Neue Folge 1931 6 3 40-45 Pridobljeno 9. 2. 2014 Franc Kuzmič Migracije Judov v Slovenskem prostoru skozi čas Peter Štih Bojan Balkovec Migracije in slovenski prostor od antike do danes Ljubljana Zveza zgodovinskih društev Slovenije 2010 651-658 252587520 978-961-6777-05-6 Franc Kuzmič Naselitev Židov v Prekmurju in njihov razvoj do konca prve svetovne vojne Evangeličanski koledar 1993 42 120-123 51711232 0421-8124 Franc Kuzmič Podjetnost prekmurskih Židov Znamenje 1989 19 2 172-179 14509056 0351-5664 Franc Kuzmič Posebnosti židovske populacije v panonskem prostoru glede izseljenstva in sezonstva Sezonstvo in izseljenstvo v panonskem prostoru: sosedstvo Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije Ljubljana Založba ZRC SAZU 2003 137-142 21260333 961-6500-05-8 Franc Kuzmič Pregled cerkvene uprave v Prekmurju v obdobju nastajanja Kraljevine SHS Časopis za zgodovino in narodopisje 1989 2 140-159 0590-5966 16797696 7918 Gerald Lamprecht Fremd in der eigenen Stadt Die moderne jüdische Gemeinde von Graz vor dem Ersten Weltkrieg Innsbruck Studien Verlag 2007 133046460 9783706542029 Albert Lichtblau Integration, Vernichtungsversuch und Neubeginn Osterreichisch-jüdische Geschichte 1848 bis zur Gegenwart Wolfram Herwig Geschichte der Juden in Österreich Wien Ueberreuter 2006 447-565 2264948 978-3-8000-7159-3 3-8000-7159-2 Christoph Lind Juden in den habsburgischen Ländern 1670-1848 Wolfram Herwig Geschichte der Juden in Österreich Wien Ueberreuter 2006 339-446 2264948 978-3-8000-7159-3 3-8000-7159-2 Klaus Lohrmann Die Judengesetzgebung in Österreich und die Französische Revolution Internationales Kulturhistorisches Symposion Mogersdorf 1989 Die Auswirkungen der Französischen Revolution auf die Entwicklung des Bürgertums im pannonischen Raum (1789-1830) Eisenstadt 1992 233-238 24140 Oto Luthar Irena Šumi Living in Metaphor Jews and anti-Semitism in Slovenia Wolf Moskovich Oto Luthar Irena Šumi Jews and anti-semitism in the Balkans Ljubljana Scientific Research Center of the Slovenian Academy of Sciences and Arts Jerusalem Hebrew University 2004 29-48 22182189 961-6500-31-7 Walter Manoschek <q>Serbien ist Judenfrei</q> Militärische Besatzungspolitik und Judenvernichtung in Serbien 1941-42 München R. Oldenbourg 1993 40227328 3-486-55974-5 Janez Marolt History of Slovene Jewry Studia Historica Slovenica 2002 2 2 315-325 12285960 1580-8122 William O McCagg A History of Habsburg Jews, 1670-1918 Bloomington Indianapolis Indiana University Press 1992 18595682 0-253-20649-9 Vasilij Melik Rast mestnega prebivalstva na Slovenskem pred prvo svetovno vojno Ekonomska revija 1956 193-210 742148 0013-3256 Ezra Mendelsohn The Jews of East Central Europe between the World Wars Bloomington Indiana University Press 1987 9126477 0-253-33160-9 (cl.) 0-253-20418-6 (pbk.) Michael L Miller Zwischen Stadt und Pußta Jüdische Wanderungen und Wandlungen in der Habsburgischen Monarchie Das Judentum im pannonischen Raum vom 16. Jahrhundert bis zum Jahr 1914 Internationales Kulturhistorisches Symposion Mogersdorf 2009 International Historico-Cultural Symposium Mogersdorf, in Balatonszárszó 30. Juni bis 3. Juli 2009 Kaposvár Somogy Megyei Közgyűlés 2009 7-12 2786676 978-963-7188-16-9 Guy Miron Between Center and East The Special Way of Jewish Emancipation in Hungary Jewish Studies at the Central European University 2004 4 111-138 183252307 2071-9213 Jože Mlinarič Judje na slovenskem Štajerskem do njihove prisilne izselitve v letu 1496 Časopis za zgodovino in narodopisje 2000 71 1 49-70 0590-5966 10405896 8540 Jože Mlinarič Mariborski Židje v zadnjih desetletjih pred izgonom iz mesta, njihov izgon in sledovi Maribor Pokrajinski arhiv 1996 40655361 1408-4074 Hans Mommsen Auschwitz: 17. Juli 1942 Der Weg zur europäischen <q>Endlösung der Judenfrage</q> München Deutscher Taschenbuch Verlag 2002 1526900 3-423-30605-X (broš.) Eduard Mosbacher Jugoslovenski Jevreji u svetlosti statistike Jevrejski narodni kalendar 1940-1941 6 122-134 723642700 Laura Palosuo Yellow Stars & Trouser Inspections Jewish Testimonies from Hungary 1920-1945 Uppsala Uppsala University Press 2008 221309227 9155471048 9789155471040 Andrej Pančur Premoženjski in civilno-pravni položaj slovenskih Judov v 20. stoletju neobjavljen elaborat Ljubljana Inštitut za novejšo zgodovino 2008 URN:NBN:SI:DOC-9FETK3TR Andrej Pančur Mojca Šorn Renato Podbersič Damjan Hančič Izstopi iz judovske vere Andrej Pančur Premoženjski in civilno-pravni položaj slovenskih Judov v 20. stoletju neobjavljen elaborat Ljubljana Inštitut za novejšo zgodovino 2008 URN:NBN:SI:DOC-9FETK3TR Andrej Pančur Judje iz čeških dežel od naselitve v Sloveniji do holokavsta Jure Gašparič Eduard Kubŭ Žarko Lazarević Jiří Šouša Češi a Slovinci v moderní době politika, společnost, hospodářství, kultura: politika, družba, gospodarstvo, kultura Ljubljana Inštitut za novejšo zgodovino Praha Nová tiskárna Pelhřimov 2010 181-204 2798452 978-961-6386-23-4 (Inštitut za novejšo zgodovino) 978-80-7415-025-8 (Nová tiskárna Pelhřimov) Andrej Pančur Judovsko prebivalstvo v Sloveniji do druge svetovne vojne Žarko Lazarević Aleksander Lorenčič Podobe modernizacije poglavja iz gospodarske in socialne modernizacije Slovenije v 19. in 20. stoletju Ljubljana Inštitut za novejšo zgodovino 2009 249-296 2680948 978-961-6386-17-3 Andrej Pančur Holocaust in the Occupied Slovenian Territories The Importance of Class, Gender and Geography Nancy E Rupprecht Wendy Koenig The holocaust and World War II Newcastle upon Cambridge Scholars 2012 3121524 978-1-4438-4126-9 1-4438-4126-9 Andrej Pančur Judje s Spodnje Štajerske in Gorenjske kot žrtve holokavsta v Evropi Nevenka Troha Mojca Šorn Bojan Balkovec Evropski vplivi na slovensko družbo Ljubljana Zveza zgodovinskih društev Slovenije 2009 367-381 2516852 978-961-91431-9-3 Andrej Pančur Maribor, 2010 Judje v Ljubljanski pokrajini neobjavljen prispevek na konferenci 2010 Andrej Pančur Migracije judovskega prebivalstva na Slovenskem od judovske emancipacije do holokavsta Peter Štih Bojan Balkovec Migracije in slovenski prostor od antike do danes Ljubljana Zveza zgodovinskih društev Slovenije 2010 659-673 2809716 978-961-6777-05-6 Andrej Pančur Teritorialni obseg judovskih verskih občin na ozemlju sedanje Slovenije pred drugo svetovno vojno Prispevki za novejšo zgodovino 2008 48 1 43-54 2466932 6987 0353-0329 Andrej Pančur Zgodovina holokavsta na Slovenskem Zgodovina v šoli 2010 19 1-2 32-37 1318-1416 2818164 29170944 11929 Janez Peršič Židje in kreditno poslovanje v srednjeveškem Piranu Ljubljana Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete 1999 98827776 961-6200-92-5 Liliana Picciotto The Shoah in Italy Joshua D Zimmerman Jews in Italy under Fascist and Nazi Rule, 1922-1945 Cambridge University of Cambridge Press 2005 209-223 2353524 0521841011 9780521841016 J K Podgorjanski Judje na Kranjskem Zbornik Matice Slovenske 1906 7 129-149 1099222622 C503-387X. - 1855-4393 Drago Potočnik Statistični dodatek Jože Lavrič Josip Mal France Stele Spominski zbornik Slovenije ob dvajsetletnici Kraljevine Jugoslavije Ljubljana Jubilej 1939 543-559 17619201 Monika Richarz Die Entwicklung der jüdischen Bevölkerung Steven M Lowenstein Paul Mendes-Flohr Peter Pulzer Monika Richarz Umstrittene Integration 1871-1918 München C. H. Beck 1997 3 13-38 Deutsch-Jüdische Geschichte in der Neuzeit 254378479 9783406397042 Milan Ristović <q>Unsere</q> und <q>fremde</q> Juden Zum Problem der jüdischen Flüchtlinge in Jugoslawien 1938-1941 Dittmar Dahlmann Anke Hilbrenner Zwischen grossen Erwartungen und bösem Erwachen Padeborn Schöningh 2007 191-215 2365812 978-3-506-75746-3 3-506-75746-6 Milan Ristović U potrazi za utočištem jugoslovenski Jevreji u bekstvu od holokausta 1941-1945 Beograd Službeni list SRJ 1998 169324 86-355-0382-1 Romano Jaša Jevreji Jugoslavije 1941 – 1945 Žrtve genocida i učesnici narodnooslobodalačkog rata Beograd Savez jevrejskih opština Jugoslavije 1980 4361472 Livia Rothkirchen The Jews of Bohemia and Moravia Facing the Holocaust Lincoln University of Nebraska Press Jerusalem Yad Vashem 2005 2644340 0-8032-3952-1 978-0-8032-3952-4 Marsha L Rozenblit Jewish Ethnicity in a New Nation-State The Crisis of Identity in the Austrian Republic Michael Brenner Derek J Penslar Search of Jewish Community Jewish Identities in Germany and Austria 1918-1933 Bloomington Indianapolis Indiana University Press 1998 134-153 39223535 0253334276 9780253334275 0253212243 9780253212245 Marsha L Rozenblit Reconstructing a National Identity The Jews of Habsburg Austria during World War I New York Oxford University Press 2001 57509531 9780195350661 0195350669 9780195134650 0195134656 Marsha L Rozenblit Sustaining Austrian <q>National</q> Identity in Crisis The Dilemma of the Jews in Habsburg Austria, 1914-1919 Pieter M Judson Marsha L Rozenblit Constructing Nationalities in East Central Europe New York Berghahn Books 2005 178-191 1797236 1-57181-175-3 Andreja Rudaš Judje v Prekmurju seminarska naloga Ljubljana Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete 2004 Reinhard Rürup A Success Story and Its Limits European Jewish Social History in the Nineteenth and Early Twentieth Centuries Jewish Social Studies 2004 11 1 3-15 42391663 1527-2028 Josef Schey Das allgemeine bürgerliche Gesetzbuch für das Kaiserthum Österreich in der Fassung nach den drei Teilnovellen Wien Manz 1916 512482412 Thomas Schlemmer Hans Woller Der italienische Faschismus und die Juden 1922 bis 1945 Vierteljahrschrift für Zeitgeschichte 2005 2 165-201 773789829 0042-5702 0523-2759 Elisabeth Schöggl-Ernst Die Vertreibung der Juden aus Steiermark, Kärnten und Krain am Ende des Mittelalters Quellen und Geschichte Časopis za zgodovino in narodopisje 2000 71 1 299-314 0590-5966 116964096 8554 Spomenica 1919 – 1969 Savez jevrejskih opština Jugoslavije Beograd Savez jevrejskih opština Jugoslavije 1969 43022848 Melita Švob Židovi u Hrvatskoj židovske zajednice Zagreb Židovska občina Zagreb 2004 1 9328205 953-203-181-2 Melita Švob Židovi u Hrvatskoj židovske zajednice Zagreb Židovska občina Zagreb 2004 2 9328205 953-203-181-2 Peter Tammes Survival of Jews during the Holocaust the importance of different types of social resources International Journal of Epidemiology 2007 36 2 330-335 Pridobljeno 9. 2. 2014 1464-3685 0300-5771 10.1093/ije/dym006 Jakob Tanner Historische Anthropologie zur Einführung Hamburg Junius Verlag 2004 56966954 3885066017 9783885066019 Marjan Toš Die Juden von Pekmurje (Übermurgebiet) zwischen 1848 und 1914 Das Judentum im pannonischen Raum vom 16. Jahrhundert bis zum Jahr 1914 Internationales Kulturhistorisches Symposion Mogersdorf 2009 International Historico-Cultural Symposium Mogersdorf Balatonszárszó, 30. Juni bis 3. Juli 2009 Kaposvár Somogy Megyei Közgyűlés 2009 47-64 2787188 978-963-7188-16-9 Vlado Valenčič Židje v preteklosti Ljubljane Ljubljana Park 1992 29799168 Klaus Voigt Zuflucht auf Widerruf Exil in Italien 1933-1945 Stuttgart Klett-Cotta 1993 524148 3-608-91160-X Wilhelm Wadl Geschichte der Juden in Kärnten im Mittelalter Mit einem Ausblick bis zum Jahre 1867 Klagenfurt Verlag des Kärntner Landesarchivs 1981 29307136 Wilhelm Wadl Spuren jüdischen Lebens in Kärnten vom Mittelalter bis zur Gegenwart Ausstellungskatalog Klagenfurt Kärntner Landesarchiv 2003 867189 Wilhelm Wadl Zur Geschichte der Juden in Kärnten im Mittelalter Časopis za zgodovino in narodopisje 2000 71 1 95-105 0590-5966 4837940 8542 August Walzl Die Juden in Kärnten und das Dritte Reich Klagenfurt Carinthia 1987 25009921 3-85378-298-1 Michael Wedekind Nationalsozialistische Besatzungs- und Annexionspolitik in Norditalien 1943 bis 1945 Die Operationszonen »Alpenvorland« und <q>Adriatisches Küstenland</q> München Oldenbourg 2003 1543284 3-486-56650-4 Bojan Zadravec Beltinci Judje in antisemitizem v Sloveniji Ljubljana Inštitut za narodnostna vprašanja Pridobljeno 30. 1. 2007 Bojan Zadravec Židje v Beltincih Občina Beltinci (Beltinci) 2001 7 24-26 45988353 Zaplembe in nacionalizacija judovskega premoženja po drugi svetovni vojni (1946 – 1949) Ljubljana Judovska skupnost Slovenije 2005 Ivan Zelko Gospodarska in družbena struktura turniške pražupnije po letu 1381 Ljubljana Slovenska akademija znanosti in umetnosti 1972 23513601 Jože Žontar Kaznovana podjetnost Kranjski trgovec in industrialec Franjo Sirc Ljubljana Nova revija 2005 222788864 961-6352-97-0

Priloge

Poimenski seznam članov judovskih verskih občin iz jugoslovanske Slovenije brez Prekmurja konec dvajsetih let 20. stoletja

Poimenski seznam članov judovskih verskih občin iz jugoslovanske Slovenije brez Prekmurja konec dvajsetih let 20. stoletja, ki je prikazan v spodnji tabeli, je sestavljen na podlagi sledečih virov: ; . Podatki o datumu in kraju rojstva, poklicu in državljanstvu Judov izven brežiškega sreza so prevzeti iz kasneje omenjenega popisa judovskega prebivalstva iz leta 1937. Glej: .

ARS, AS 68, f. 29-2/1924-31, št. 75, Velikemu županu mariborske oblasti v Mariboru, 14. 1. 1929; ARS, AS 68, f. 29-2/1924-31, št. 730/1, Izraelitska verska organizacija, 2. januar 1928; ARS, AS 68, f. 29-2, mapa 9437/1938. Poimenski seznam članov judovskih verskih občin iz jugoslovanske Slovenije brez Prekmurja konec dvajsetih let 20. stoletja ime in priimek datum in kraj rojstva poklic bivališče državljanstvo (domovinska pravica) Ausch Miroslav Maribor Bader Edvard 29. 10. 1889 Vukovar Ravnatelj v tovarni za klej Ljubljana jugoslovansko Biermann S. Maribor Bolaffio Carlo(Karel) 21. 6. 1885 Gorica trgovec Ljubljana, Kralja Petra trg 2/II jugoslovansko Bolaffio Liliana 27. 1. 1921 Ljubljana šolarka Ljubljana, Kralja Petra trg 2/II jugoslovansko Bolaffio Giuseppina 17. 8. 1862 Gorica zasebnica Ljubljana, Frankopanska ul. 18/1 jugoslovansko Bolaffio Marjan 7. 8. 1918 Ljubljana šolar Ljubljana, Frankopanska ul. 18/1 jugoslovansko Bolaffio Eugen 22. 7. 1888 Ljubljana trgovec Ljubljana jugoslovansko Braun Mavro Maribor Ebenspanger Albert trgovec Ljubljana, Dalmatinova ul. 15/III Ebenspanger Oskar 28. 5. 1878 trgovec Ljubljana, Sodna ul. 1 jugoslovansko Finzi Izidor 16. 12. 1899 Sarajevo trgovec Maribor jugoslovansko Fischer Anita 27. 6. 1901 Našice Šmarje pri Sevnici 42 jugoslovansko (Našice) Fischer Karl direktor Maribor Fleiss Heinrich dr. Celje Fuchs Albert 22. 2. 1882 Maribor trgovski poslovodja Maribor jugoslovansko Gintz Hinko (Jindřich) 28. 10. 1889 Liptovský Mikulaš direktor tovarne Maribor češkoslovaško Goldstein Filip 5. 5. 1862 Rudoletz optik Ljubljana, Tavčarjeva ul. 4/II jugoslovansko Heilig Alfred Ravnatelj pri Trboveljski premogokopni družbi Ljubljana Hoffman Emil 7. 9. 1874 Podola inženir, direktor državnih železnic v Ljubljani Ljubljana, Masarykova c. 1 jugoslovansko Hönigsfeld Roza 16. 4. 1879 Brno Zgornja Sušica 75 jugoslovansko Huber Ravnatelj pri Trboveljski premogokopni družbi Ljubljana Kohn Josip Ljubljana Kohnstein Emil Maribor Kohnstein Arnošt (Ernest) 13. 5. 1888 Okřišky kožarski tehnik Maribor jugoslovansko Kohnstein Vilim 26. 8. 1891 Okřišky ključavničarski pomočnik Maribor češkoslovaško Konrad Vitĕslav Maribor Kovač Makso Ljubljana Kudiš Josip 28. 5. 1890 Bolehow trgovec Maribor poljsko Kudiš Leo 7. 11. 1882 Przerośl tovarnar Celje jugoslovansko Landau Ervin 4. 11. 1892 Ljubljana inženir Maribor jugoslovansko Löbl Viljem 27. 7. 1892 Stupava tovarnar Maribor češkoslovaško Lorant Adolf 13. 8. 1868 Timişoar trgovec Ljubljana, Dalmatinova ul. 11 jugoslovansko Lorant Oton 26. 2. 1900 Ljubljana trgovec Ljubljana jugoslovansko Mandil Jakob Maribor Marič Oskar 11. 2. 1877 Sv. Barbara v Halozah trgovec Ptuj jugoslovansko (Varaždin) Moskovič Feliks 8. 11. 1878 Varaždin trgovec Ljubljana, Beethovnova ul. 4 jugoslovansko Moskovič Vera 7. 12. 1919 Ljubljana šolar Ljubljana, Beethovnova ul. 4 jugoslovansko Neumann Fric 30. 1. 1909 Sarajevo posestnik Maribor jugoslovansko (Zagreb) Ohrenstein Izidor 15. 12. 1902 Kuszuja Maribor jugoslovansko Preis Karol Maribora Proper Mikša 3. 10. 1901 Vinkovci Planina pri Sevnici 49 jugoslovansko (Vinkovci) Radnai Simon 13. 6. 1874 Budimpešta Uradnik Trboveljske premogokopne družbe Ljubljana madžarsko Rechnitzer Bernard 11. 9. 1881 Ptuj trgovec Ptuj jugoslovansko Rechnitzer Mavro 10. 1. 1880 Ptuj trgovec Ptuj jugoslovansko Rosenberg Josip 20. 11. 1873 Kutjevo trgovec Maribor jugoslovansko (Kutjevo) Rosenberger Albert Maribor Rosner Friderika 7. 8. 1877 Romunija zasebnica Maribor jugoslovansko Rosner Marko 10. 5. 1888 Romunija veleindustrialec Maribor jugoslovansko Ružička Adalbert Ptuj Salzberger Štefica 12. 9. 1902 Sv. Ivan Zelina Šmarje pri Sevnici 42 jugoslovansko (Sv. Ivan Zelina) Schacherl Robert 12. 7. 1893 Dunaj tkalski mojster Maribor češkoslovaško Schulzer Hugo Celje Schwarz Samuel Ptuj Sessler Eduard Maribor Sonnenschein Albert 8. 11. 1890 Ptuj trgovec Ptuj jugoslovansko (Varaždin) Sonnenschein Hinko 20. 7. 1884 Ptuj trgovec Ptuj jugoslovansko Sonnenschein Ignaz 10. 7. 1882 Ptuj trgovec Ptuj jugoslovansko (Varaždin) Sonnenschein Ljudevit Ptuj Spitzer Viljem Ljubljana, Kolodvorska ul. 28 Steinberg Viljem 13. 10. 1879 Gradec ravnatelj v tovarni za klej Ljubljana jugoslovansko Steinherz Viljem Ljubljana, Dalmatinova ul. 15 Stern Leopold 1. 6. 1871 Rechnitz trgovec Ptuj jugoslovansko Stern Evgen 23. 6. 1876 inženir Ljubljana, Aleksandrova c. 17 avstrijsko Stern Miklos Maribor Stern Otokar 15. 9. 1886 Bančni uradnik Ljubljana, Rimska c. 10 češkoslovaško Sternschuss Leo 24. 10. 1902 Češka kemik Maribor češkoslovaški Stössl Arnold Celje Stössl Simon Celje Teichner Mavro 14. 5. 1879 Češka trgovski zastopnik Maribor jugoslovansko Turad Oskar 23. 4. 1890 Maribor trgovec Maribor jugoslovansko Weiss Jeanette 23. 12. 1895 Banjaluka Šmarje pri Sevnici 42 jugoslovansko (Banjaluka) Zucker Ernest dr. Maribor Zwieback Josip 7. 7. 1901 Našice Šmarje pri Sevnici 42 jugoslovansko (Rokovci Andrejaševci v srezu Vinkovci)

Materni jezik Judov v Dravski banovini in Jugoslaviji leta 1931

V prilogi Materni jezik Judov v Dravski banovini in Jugoslaviji leta 1931 je najprej v spodnji tabeli prikazan materni jezik Judov v okrajih in avtonomnih mestih Dravske banovine in v naslednji spodnji tabeli še število Judov s slovenskim maternim jezikov v ostalih delih Jugoslavije. Statistični podatki prikazani v tabelah izvirajo iz knjige Die Gliederung der Bevölkerung des ehemaligen Jugoslawien nach Muttersprache und Konfession .

Materni jezik Judov v Dravski banovini leta 1931 glede na okraje in avtonomna mesta okraji in avtonomna mesta slovenski srbohrvaški češki slovaški ruski madžarski nemški romunski judovski drugi skupaj Brežice 2 6 1 9 Celje (mesto) 4 5 2 6 8 25 Celje 3 1 2 3 9 Črnomelj 1 1 Dravograd 1 1 2 Kamnik 1 1 Kranj 7 9 16 Laško 1 2 3 Lendava 24 11 1 1 146 21 1 2 207 Litija 1 1 Ljubljana (mesto) 9 27 1 4 6 34 3 9 93 Ljubljana 2 2 4 Ljutomer 2 10 1 1 1 15 Maribor (mesto) 10 15 18 2 31 1 4 81 Maribor desni breg 4 1 6 11 Maribor levi breg 6 1 1 1 9 Murska Sobota 159 8 2 1 57 39 3 269 Novo mesto 2 2 Ptuj (mesto) 1 20 1 2 24 Ptuj 6 8 4 18 Radovljica 1 2 2 5 Slovenj Gradec 8 1 9 Šmarje pri Jelšah 1 1 4 6 skupaj 220 145 24 7 4 222 165 2 3 28 820

Materni jezik Judov s slovenskim maternim jezikom v ostalih delih Jugoslavije leta 1931 okraji in avtonomna mesta slovenski Novi Sad (mesto) 11 Senta 58 Senta (mesto) 1 Sremska Mitrovica (mesto) 1 Subotica (mesto) 2 Vršac (mesto) 1 Sarajevo 4 Žepče 1 Brod 3 Čakovec 5 Djakovo 1 Karlovac 4 Koprivnica 1 Krapina 1 Križevci 1 Kutina 1 Osijek (mesto) 1 Sisak (mesto) 2 Slatina 3 Varaždin (mesto) 3 Velika Gorica 4 Vinkovci (mesto) 1 Virovitica (mesto) 1 Zagreb 2 Zagreb (mesto) 23 skupaj 136

Poklici Judov v Jugoslaviji leta 1938

Podatki priloge o poklicih Judov v Jugoslaviji leta 1928 se originalno nahajajo v članku Eduarda Mosbacherja Jugoslovenski Jevreji u svetlosti statistike .

Poklici Judov v Jugoslaviji leta 1938 banovine obrtniki trgovci zdravniki odvetniki inženirji veterinarji farmacevti rabini in druge verske službe zaposleni v verskih občinah in organizacijah profesorji in učitelji industrialci bankirji uradniki zasebni uradniki nosači trgovski potniki trgovski agenti poljedelci različni poklici brez poklica skupaj Dravska 7 66 1 1 3 1 4 2 12 1 24 5 7 28 5 2 169 Drinska 600 597 30 26 12 3 10 20 94 15 13 8 127 161 10 33 73 378 293 2503 Donavska 271 1445 168 137 24 14 34 31 61 32 128 11 48 844 2 133 110 63 50 893 4499 Moravska 18 40 6 1 3 2 3 1 3 6 14 14 3 1 33 148 Primorska 19 38 1 1 3 3 1 3 1 1 3 5 11 2 2 2 2 98 Savska 326 1557 216 153 61 17 21 41 33 32 184 32 78 1701 4 399 100 18 89 485 5547 Vardarska 280 505 13 3 6 2 12 17 17 5 4 29 18 327 101 100 66 215 106 1826 Vrbska 35 83 6 1 7 5 6 4 3 6 1 14 18 2 1 2 4 21 219 Zetska 26 40 2 2 1 4 2 2 2 7 6 12 106 Beograd 346 832 85 58 29 4 12 7 19 15 70 24 158 980 15 99 188 110 335 3386 skupaj 1.928 5213 528 381 145 50 101 133 235 107 418 113 464 4087 134 773 549 111 852 2182 18501

Tuji državljani v Dravski banovini konec leta 1936; po okrajih in upravah policije

Priloga o številu tujih državljanov v Dravski banovini konec leta 1936 izvira iz fonda Kraljeve banske uprave Dravske banovine, Upravni oddelek, v Arhivu Republike Slovenije.

Tuji državljani v Dravski banovini konec leta 1936; po okrajih in upravah policije Brežice Celje Črnomelj Lendava Gornji grad Kamnik Kočevje Konjice Kranj Krško Laško Litija Ljubljana Ljutomer Logatec Maribor-desni breg Maribor-levi breg Murska Sobota Novo mesto Dravograd Ptuj Radovljica Slovenj Gradec Šmarje pri Jelšah Škofja Loka Uprava policije v Ljubljani Predst. mestne policije v Mariboru Predst. mest. policije v Celju Pol. komisarjat na Jesenicah SKUPAJ italijanski 276 549 68 98 51 268 169 65 545 365 239 196 294 59 351 824 269 9 143 116 58 235 31 76 114 1536 431 267 225 7927 avstrijski 59 132 5 4 3 78 165 66 139 22 58 28 37 418 19 223 572 57 17 535 127 40 31 53 8 196 502 151 146 3891 češkoslovaški 26 148 3 5 44 80 23 314 28 68 31 19 31 4 140 124 20 25 61 61 25 6 24 9 458 530 73 53 2433 ruski 3 7 34 2 37 23 24 31 18 24 11 29 28 20 59 22 7 11 22 11 7 3 2 129 35 7 32 638 madžarski 2 3 349 1 1 7 1 3 10 7 64 4 13 2 4 20 15 2 508 nemški 9 20 17 8 13 17 6 15 5 20 137 4 4 14 9 14 2 27 83 27 23 474 bolgarski 2 5 4 11 poljski 1 6 1 14 12 1 22 8 1 33 5 1 8 5 6 3 16 30 12 185 francoski 1 1 9 1 1 9 1 6 29 ameriški 3 1 33 5 4 1 6 2 13 10 1 2 18 3 7 109 angleški 4 1 1 2 3 11 švicarski 14 4 3 3 2 3 14 1 4 4 5 5 9 2 1 74 romunski 1 4 1 4 1 1 7 1 5 7 1 1 7 41 belgijski 2 2 grški 3 1 8 12 nizozemski 1 1 8 10 litvanski 4 4 kanadski 1 1 2 Baranjski begunci 3 3 norveški 1 1 brazilski 1 1 SKUPAJ 382 891 128 473 54 436 486 158 1048 481 414 285 381 557 404 1296 1183 190 207 750 310 336 80 161 142 2441 1646 559 487

Popis Judov Dravske banovine leta 1937

Obsežna priloga Popis Judov Dravske banovine iz leta 1937 temelji na kopiji originalnega popisa, ki se nahaja v fonda Kraljeve banske uprave Dravske banovine, Upravni oddelek, Arhiva Republike Slovenije. Podatki so prikazani po občinah posameznih okrajev in po avtonomnih mestih. Zaradi velike količine podatkov so podatki zaradi boljše preglednosti prikazani razdrobljeno na različne tabele, katere pa so med seboj povezane preko povezav.

Popis Judov občine Bizeljsko okraja Brežice 1. maja 1937 Hönigsfeld Roza Weinberger datum rojstva 14. 4. 1879 kraj rojstva Brno državljanstvo jugoslovansko domovinskost Bizeljsko poklic posestnica bivališče

Gornja Sušica 75

od kdaj biva v naši državi od 5. 11. 1899 stan vdova Popis Judov občine Sevnica okraja Brežice 1. maja 1937 Zvieback Josip datum rojstva 7. 8. 1901 kraj rojstva Našice državljanstvo jugoslovansko domovinskost Sevnica poklic prokurist bivališče

Šmarje 44

stan samski/a Popis Judov avtonomnega mesta Celje 1. maja 1937 Glück Adolf datum rojstva 5. 11. 1858 kraj rojstva Stary Sambor Poljska državljanstvo jugoslovansko domovinskost Vojnik, Celje poklic lesni trgovec bivališče

Ipavčeva 11

od kdaj biva v naši državi od 9. 4. 1925 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Evgenija, 9. 6. 1871, Sadova, mosesove vere opomba Na podlagi dekreta Ministrstva notranjih poslov No. III. 92417 z dne 28. 4. 1935. dobil jugoslovansko državljanstvo s pristoj. v Vojnik Hirt Artur Abraham datum rojstva 31. 3. 1896 kraj rojstva Przemyśl državljanstvo poljsko domovinskost Przemyśl poklic trgovec bivališče

Gosposka 5

od kdaj biva v naši državi od 10. 10. 1936 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Amalija, 12. 10. 1903, Dobki, Poljska, mosesove vere, sin Bernard 15. 7. 1930 v Hovadenki, sin Leonard 19. 2. 1934 v Hovadenki Joseph Erik datum rojstva 16. 3. 1892 kraj rojstva Chemitz Sachsen državljanstvo nemško domovinskost Chemnitz Sachsen poklic trgovski zastopnik bivališče

Aškerčeva ul. 15

od kdaj biva v naši državi od 14. 5. 1937 stan samski/a Kudisz Beno datum rojstva 15. 1. 1913 kraj rojstva Preosl. državljanstvo jugoslovansko domovinskost Celje poklic sin tovarnarja bivališče

Aškerčeva ul. 13

od kdaj biva v naši državi od leta 1913 stan samski/a opomba Na podlagi dekreta Ministrstva notranjih poslov Sl. br. 44314/III z dne 9. XII. 1929. postal jugoslovanski državljan Kudisz Leo datum rojstva 7. 11. 1882 kraj rojstva Preosl. državljanstvo jugoslovansko domovinskost Celje poklic tovarnar bivališče

Aškerčeva ul. 13

od kdaj biva v naši državi od leta 1913 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Julija, 15. 11. 1889 v Preosl., izrael. vere, sin Karol, 19. 3. 1919, Preosl, sin Pavel 15. 1. 1921, Celje, sin Žigo 15. 1. 1921, Celje opomba Na podlagi dekreta Ministrstva notranjih poslov Sl. br. 44314/III z dne 9. XII. 1929. postal jugoslovanski državljan Löffler Friderik datum rojstva 12. 6. 1895 kraj rojstva Wien državljanstvo avstrijsko domovinskost Dunaj poklic trgovec bivališče

Kolenčeva ul. 4

od kdaj biva v naši državi od 14. 2. 1930 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Vera, 22. 2. 1914, Vršac, izraelske vere Steiner Walter datum rojstva 27. 4. 1905 kraj rojstva Wien državljanstvo avstrijsko domovinskost Dunaj poklic trgovski zastopnik bivališče

Prešernova ul. 3

od kdaj biva v naši državi od 19. 10. 1935 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Roza, 22. 3. 1895, Wien, izraelske vere Telč Štefan datum rojstva 24. 10. 1893 kraj rojstva Jasenak, občina Ogulin državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ogulin poklic privatni uradnik bivališče

Pred Grofijo 7

od kdaj biva v naši državi od leta 1929 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Marjana, 15. 11. 1894, Wien, izrael. vere, hči Irena, 13. 10. 1921, Zagreb, sin Hinko, 30. 3. 1923, Zagreb opomba Na podlagi dekreta Ministrstva notranjih poslov Sl. br. III. 6529 z dne 26. 2. 1935. postal jugoslovanski državljan Popis Judov leta občine Črnomelj mesto okraja Črnomelj 1. maja 1937 Roth Ignac Leo datum rojstva 30. 7. 1904 kraj rojstva Timişoara državljanstvo jugoslovansko domovinskost Zagreb poklic zasebni uradnik bivališče Sušak - Črnomelj od kdaj biva v naši državi od leta 1904 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Zdenka, roj. Schiller, sin Šaša, 27. 1. 1937 opomba žena in sin sta rimokatoliške vere Popis Judov občine Vuzenica okraja Dravograd leta 1937 Friedfeld Norbert datum rojstva 23. 8. 1896 kraj rojstva Legrad državljanstvo jugoslovansko domovinskost Legrad poklic poslovodja tvrdke "Gradivo" v Vuzenici bivališče Vuzenica od kdaj biva v naši državi stalno stan ločen/a žena in nedoletni otroci hči Eva, 16. 2. 1931 Popis Judov občine Homec okraja Kamnik 1. maja 1937 Frischler Siegfried datum rojstva 29. 1. 1898 kraj rojstva Bielsko državljanstvo avstrijsko domovinskost Dunaj poklic kemik bivališče

Zgornje Jarše 16

od kdaj biva v naši državi od 16. 4. 1924 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Greta Oberwalder, roj. v Domžalah, žid., brez otrok opomba veren žid Popis Judov občine Fara okraja Kočevje 1. maja 1937 Gorjan Rudolf datum rojstva 16. 3. 1879 kraj rojstva Karlovac državljanstvo jugoslovansko domovinskost Zagreb poklic inženir bivališče

Pirče 14

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Jolanda, roj. Neuberger, židovske veroizpovedi, brez nedoletnih otrok opomba Prejšnje družinsko ime je spremenil iz Grünwald v Gorjan Popis Judov občine Kranja okraja Kranj 1. maja 1937 Fabjan Gustav datum rojstva 16. 8. 1902 kraj rojstva Prebič, Č. S. R. državljanstvo češkoslovaško domovinskost Prebič poklic ravnatelj v tovarni "Jugočeški" bivališče

Tavčarjeva ul. 19

od kdaj biva v naši državi od 1. 3. 1934 v Kranju stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Ana, Salinber, roj. 21. 4. 1907, žid. vere, hči Eva roj. 10. 1. 1934, Dvur Kralove Č. S. R., hči Evica roj. 16. 6. 1936, Ljubljana Guckler Katarina Stein datum rojstva 8. 7. 1906 kraj rojstva Praga državljanstvo češkoslovaško domovinskost Praga poklic zasebnica bivališče

Cesta na Golnik 5

od kdaj biva v naši državi od 30. 10. 1930 v Kranju stan poročen/a žena in nedoletni otroci hči Ingeborg, roj. 29. 3. v Pragi, sin Johannes Nikolaus roj. 5. 4. 1934 opomba židovske vere, mož, dr. Guckler Gerhart, rimskokatoliške vere, otroci brez konfesije Horwitz Maksimilijan datum rojstva 29. 6. 1880 kraj rojstva Mihlen, Krnov, Č. S. R. državljanstvo jugoslovansko domovinskost Kranj poklic ravnateljstvo tovarne "Jugočeške" bivališče Kranj od kdaj biva v naši državi od 15. 6. 1925 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Gizela, Opermam, brez konfesije, hči Elza, 26. 6. 1922, Sarajevo opomba brez konfesije, od l. 1927 je naš državljan Horwitz Leon datum rojstva 27. 10. 1910 kraj rojstva Brčko državljanstvo jugoslovansko domovinskost Pušilovič, Karlovac poklic zasebni uradnik, "Jugočeška" bivališče Kranj od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a opomba brez konfesije Marek Antonin datum rojstva 20. 1. 1891 kraj rojstva Bydouchov, Č. S. R. državljanstvo češkoslovaško domovinskost Bydouchov, srez Much. Hradište poklic tiskarski laborant bivališče

Predmestje Gornja Sava 46

od kdaj biva v naši državi od 15. 6. 1928 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Ana, Schwerma, brez konf., hči Božena, roj. 24. 6. 1917, hči Jaroslava roj. 18. 3. 1924 v Bydouchov Michovo Hradište opomba brez konfesije, Božena in Jaroslava sta pravoslavne vere Singer Hinko datum rojstva 25. 6. 1914 kraj rojstva Vukovar, Savska banovina državljanstvo brez državljanstva poklic abiturijent bivališče Kranj od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Singer Hugo datum rojstva 2. 9. 1875 kraj rojstva Opatova Jihlava državljanstvo brez državljanstva poklic elektro mojster tovarne "Jugočeške" bivališče Kranj od kdaj biva v naši državi 1. 5. 1923 v Vukovaru stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Karolina, Kraus, žid., hči Gertrude, 20. 11. 1919, Vukovar opomba brez državljanstva. Iz čehoslovaškega državljanstva odpuščen, v jugoslovansko pa še ni sprejet Skopal Alfred datum rojstva 1. 10. 1901 kraj rojstva Stari Bečej državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ruma poklic inženir kemije bivališče

Stara cesta 16

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Popis Judov občine Laško okraja Laško 1. maja 1937 Břečka Hermina Tausig datum rojstva 10. 5. 1885 kraj rojstva Brno državljanstvo češkoslovaško domovinskost Brno poklic tovarnarjeva soproga bivališče Laško od kdaj biva v naši državi od 1. 5. 1932 stan poročen/a opomba židovske vere Břečka Margareta datum rojstva 7. 11. 1920 kraj rojstva Brno državljanstvo češkoslovaško domovinskost Brno poklic hči tovarnarja bivališče Laško od kdaj biva v naši državi od 1. 5. 1932 stan samski/a opomba židovske vere Popis Judov občine Trbovlje okraja Laško 1. maja 1937 Baumgarten Hugo datum rojstva 16. 12. 1881 kraj rojstva Wien, Avstrija državljanstvo jugoslovansko domovinskost Trbovlje poklic zdravnik krajevne bratovske skladnice v Trbovljah bivališče

Loke 95

od kdaj biva v naši državi od 1. 8. 1912 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Frida, Grossman, brez konfesije, otroci polnoletni: sin Jurij, 30. 10. 1908, rim. kat. vere, sin Oton, 9. 6. 1913, evangelj. vere, hči Marijana, roj. 11. 11. 1914, evangelj. vere opomba brez konfesije, ministrstvo notranjih poslov No. 41853 od 20. oktobra 1926 Szekely Zoltan datum rojstva 1. 3. 1887 kraj rojstva Budimpešta državljanstvo madžarsko domovinskost Budimpešta poklic tehnični inženir, obratovodja podjetja ing. Dukić in drug bivališče

Retje 126

od kdaj biva v naši državi od 17. 3. 1918. leta stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Antonija, Kunej, žid., hči Katja, roj. l. 1929, hči Štefanija, roj. l. 1931, obe židovske vere opomba židovske veroizpovedi. Za jugoslovansko državljanstvo je zaprosil v začetku leta 1936, prošnja še ni rešena Wormser Sally datum rojstva 9. 4. 1871 kraj rojstva Stuttgart, Nemčija državljanstvo jugoslovansko domovinskost Trbovlje poklic doktor kemije, ravnatelj cementarne TPD Trbovlje bivališče

Retje 24

od kdaj biva v naši državi od leta 1910 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Jeana, Lolourdy, rimokatoliške vere, sin Maksimiljan, hči Aliče, oba polnoletna in rimokatoliške vere opomba brez konfesije, sprejet v jugoslovansko državljanstvo glasom dekreta ministrstva notranjih poslov upr. odelenje III. br. 24453 od 4. 7. 1934, Beograd. No. sres. načel. Laško 4267/6 od 21. 7. 1934 obč. Trbovlje No. 6971 od 24. 7. 1934 Popis Judov občine Beltinci okraja Lendava 1. maja 1937 Ebenšpanger Ivan datum rojstva 15. 5. 1875 državljanstvo jugoslovansko domovinskost Jugoslavija poklic trgovec bivališče Beltinci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Ebenšpanger Ana datum rojstva 13. 3. 1881 državljanstvo jugoslovansko domovinskost Jugoslavija poklic trgovka bivališče Beltinci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Špicer Jakob datum rojstva 25. 7. 1872 državljanstvo jugoslovansko domovinskost Jugoslavija poklic trgovec bivališče Beltinci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan vdovec Popis Judov občine Bogojina okraja Lendava 1. maja 1937 Vogel Terezija datum rojstva 20. 10. 1885 kraj rojstva Šalovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Bogojina poklic gostilničarka bivališče Bogojina od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Vogel Regina datum rojstva 20. 9. 1877 kraj rojstva Velemerje državljanstvo jugoslovansko domovinskost Bogojina poklic zasebnica bivališče Bogojina od kdaj biva v naši državi od leta 1882 stan samski/a Lackänbacher Ester datum rojstva 19. 9. 1925 kraj rojstva Beograd državljanstvo jugoslovansko domovinskost Bogojina poklic šolarka bivališče Bogojina od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Majer Cecilija Štraus datum rojstva 8. 9. 1871 kraj rojstva Motvarjevci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Motvarjevci poklic gostilničarka bivališče Motvarjevci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan vdova Majer Dezider datum rojstva 31. 10. 1896 kraj rojstva Monošter državljanstvo jugoslovansko domovinskost Motvarjevci poklic trgovec bivališče Motvarjevci od kdaj biva v naši državi od leta 1896 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Roza, Reismann, roj. 3. 12. 1908, izraelitske vere Popis Judov občine Črenšovci okraja Lendava 1. maja 1937 Bauer Samuel datum rojstva 16. 12. 1882 kraj rojstva Melinci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Črenšovci poklic gostilničar bivališče

Črenšovci 3

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Katarina, Deutsch, žid., brez nedoletnih otrok Bauer Katarina Deutsch datum rojstva 24. 3. 1884 kraj rojstva Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Črenšovci bivališče

Črenšovci 3

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Bauer Geza datum rojstva 19. 8. 1911 kraj rojstva Črenšovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Črenšovci poklic trgovski pomočnik bivališče

Črenšovci 3

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Bauer Evgen datum rojstva 15. 12. 1912 kraj rojstva Črenšovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Črenšovci poklic mesarski pomočnik bivališče Konjice od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Polak Frančiška datum rojstva 15. 5. 1897 kraj rojstva Beltinci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Črenšovci poklic gostilničarka bivališče

Črenšovci 122

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Polak Roza datum rojstva 29. 10. 1900 kraj rojstva Črenšovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Črenšovci poklic gostilničarka bivališče

Črenšovci 122

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Popis Judov občine Dobrovnik 1. maja 1937 Milhofer Adolf datum rojstva 1852 kraj rojstva Dobrovnik državljanstvo jugoslovansko poklic zasebnik od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Milhofer Sámi datum rojstva 1855 kraj rojstva Dobrovnik državljanstvo jugoslovansko poklic zasebnik od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Popis Judov občine Genterovci 1. maja 1937 Rochlitz Ludvik datum rojstva 3. 1. 1885 kraj rojstva Bauk, občina Mándok, srez Tisa, Madžarska državljanstvo madžarsko domovinskost Lakosfalvavár poklic mlinar bivališče

Genterovci 31

od kdaj biva v naši državi od 1. 3. 1921 stan poročen/a žena in nedoletni otroci ena Malvina, Štrasser, izraelske (židovske) veroizpovedi Popis Judov občine Lendava okraja Lendava 1. maja 1937 Arnstein Tera Sonnenberg datum rojstva 28. 4. 1872 kraj rojstva Čakovec državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic zasebnica od kdaj biva v naši državi stalno stan vdova Adler Makso datum rojstva 20. 1. 1891 kraj rojstva Bacsalmas državljanstvo brez državljanstva poklic viator bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1921 stan poročen/a Adler Ivanka Wortmann datum rojstva 29. 10. 1889 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo brez državljanstva poklic uradnica od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Bader Jurij datum rojstva 13. 2. 1901 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic trgovec bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a žena in nedoletni otroci Aladar, roj 29. 4. 1929, Murska Sobota, Tibor, roj. 11. 5. 1932, Dolnja Lendava Bader Margit Trautmann datum rojstva 24. 3. 1907 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic žena trgovca bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1928 stan poročen/a Balkanyi Ernest datum rojstva 24. 1. 1870 kraj rojstva Berki državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic trgovec in tiskarnar bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1898 stan poročen/a Balkanyi Dora Mayer datum rojstva 25. 1. 1872 kraj rojstva Keszthely državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic žena trgovca bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1898 stan poročen/a Balkanyi Elek datum rojstva 25. 4. 1902 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic lastnik avtomobila bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Bartoš Eugen datum rojstva 9. 7. 1889 kraj rojstva Paka državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic trgovec bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1905 stan poročen/a opomba državljanstvo SA. III br. … 359/36 od 25. 8. 1936 Bartoš Olga Schreiber datum rojstva 16. 2. 1897 kraj rojstva Martjanci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic žena trgovca bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1927 stan poročen/a Blau Hinko datum rojstva 14. 2. 1875 kraj rojstva Petišovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic trgovec bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1904 stan poročen/a Blau Malvina Dreissiger datum rojstva 4. 8. 1881 kraj rojstva Paka državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic žena trgovca bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1904 stan poročen/a Blau Makso kraj rojstva Žitkovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic posestnik bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Blau Fani Dreissiger datum rojstva 10. 5. 1891 kraj rojstva Paka državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic žena posestnika bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1913 stan poročen/a Blau Ljudevit datum rojstva 29. 7. 1903 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic trgovec bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Blau Magda Preiss datum rojstva 19. 1. 1914 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic žena trgovca bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Blau Štefan datum rojstva 13. 12. 1913 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic tehnik bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Beck Jakob datum rojstva 18. 5. 1866 kraj rojstva Lenti državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1897 stan samski/a Biller Albert datum rojstva 11. 8. 1875 kraj rojstva Rozgo državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic zasebnik bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1889 stan poročen/a žena in nedoletni otroci Eugen, 14. 4. 1916, Dolnja Lendava Biller Priška Weiss datum rojstva 1. 6. 1886 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic žena zasebnika bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Biller Štefan datum rojstva 16. 6. 1909 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic činovnik bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Brunner Bela datum rojstva 30. 10. 1873 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic trgovec bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Brunner Hermina Lövenstein datum rojstva 26. 12. 1876 kraj rojstva Veszprem državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic žena trgovca bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1896 stan poročen/a Deutsch Aladar datum rojstva 26. 8. 1891 kraj rojstva Salafő državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic gostilničar bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1897 stan poročen/a žena in nedoletni otroci Elizabeta, roj. 26. 4. 1928, Judit, roj. 9. 12. 1935 Deutsch Roza Brandl datum rojstva 6. 12. 1900 kraj rojstva Kis Sziget državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic žena gostilničarja bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1927 stan poročen/a Elefand David datum rojstva 1858 kraj rojstva Kisvarda državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic zasebnik bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1884 stan poročen/a Elefand Johana Wolf datum rojstva 1868 kraj rojstva Čógle državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic zasebnica bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1884 stan poročen/a Engel Ljudevit datum rojstva 1. 12. 1884 kraj rojstva Kerka Sent Mikloš državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic činovnik bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1902 stan poročen/a žena in nedoletni otroci Jurij, roj. 25. 5. 1920, Veronika, roj. 18. 10. 1925 Engel Helena Frankl datum rojstva 7. 3. 1896 kraj rojstva Letenye državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic žena činovnika bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1919 stan poročen/a Eppinger Šamuel datum rojstva 18. 4. 1869 kraj rojstva Sojfór državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic lastnik mlina bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1902 stan poročen/a opomba državljanstvo št. 3212/3 od 16. 6. 1933; srez nač. D. Lendava Eppinger Ilona Fürst datum rojstva 21. 7. 1876 kraj rojstva K. St. Mikloš državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic žena posestnika bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1902 stan poročen/a Eppinger Bela datum rojstva 19. 7. 1900 kraj rojstva Felsö Hahof državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic zasebni činovnik bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1902 stan samski/a Eppinger Ladislav datum rojstva 28. 4. 1905 kraj rojstva Felsö Hahof državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic zasebni činovnik od kdaj biva v naši državi od leta 1907 stan poročen/a Eppinger Ireni Shausz datum rojstva 5. 1. 1916 kraj rojstva Budapest državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic žena činovnika od kdaj biva v naši državi od leta 1936 stan poročen/a Freyer Gizela Brúnner datum rojstva 6. 11. 1874 kraj rojstva Szent Miklos državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic vdova po trgovcu bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1876 stan vdova Freyer Ladislav datum rojstva 2. 2. 1898 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic trgovec bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a žena in nedoletni otroci Pavel, roj. 19. 7. 1927, Dolnja Lendava Freyer Julija Stern datum rojstva 26. 6. 1903 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic činovnica bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Fejtö Geza datum rojstva 4. 9. 1897 kraj rojstva Madarasalya državljanstvo jugoslovansko domovinskost Klokoševac poklic trgovec bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1927 stan poročen/a žena in nedoletni otroci Livia, 9. 9. 1928, Agneš Marya, 11. 1. 1933, Ervin, 4. 5. 1935 Fejtö Magda Sohr datum rojstva 22. 4. 1908 kraj rojstva Somogynill državljanstvo jugoslovansko domovinskost Klokoševac poklic žena trgovca bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1927 stan poročen/a Fritz Simon datum rojstva 15. 8. 1865 kraj rojstva Dobrovnik državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic zasebnik bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Fritz Jozefina Weiss datum rojstva 15. 9. 1870 kraj rojstva Petišovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic žena zasebnika bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Fritz Ervin datum rojstva 4. 12. 1906 kraj rojstva Dunaj državljanstvo jugoslovansko domovinskost Beltinci poklic agent bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1936 stan samski/a Copf Rozalija datum rojstva 20. 6. 1862 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic zasebnica bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Kohn Ljudevit datum rojstva 18. 4. 1872 kraj rojstva Csaprendek državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic čevljar bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1897 stan vdovec Kovač Franjo datum rojstva 16. 8. 1891 kraj rojstva Békés državljanstvo madžarsko domovinskost Békés poklic trgovec bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1919 stan poročen/a žena in nedoletni otroci Blanka, roj. 6. 1. 1921, Ladislav, 10. 8. 1922 opomba na temelju rešitve štev. II. No. 29069/1: od kralj. Banska uprava Dravske banovine 18. 11. 1936 Kovač Elisabeta Weiss datum rojstva 1. 6. 1886 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo madžarsko domovinskost Dolnja Lendava poklic žena trgovca bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Klein David datum rojstva 30. 11. 1862 kraj rojstva Szentgotthard državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic zasebnik bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1875 stan poročen/a Klein Etel Schwarc datum rojstva 25. 12. 1865 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic zasebnica bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Mayer Edmund datum rojstva 4. 11. 1862 kraj rojstva Keszthely državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic urar od kdaj biva v naši državi od leta 1899 stan poročen/a Mayer Malvina Bettelheim datum rojstva 30. 7. 1872 kraj rojstva Nagykanizsa državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic žena urarja od kdaj biva v naši državi od leta 1899 stan poročen/a Mayer Josip datum rojstva 13. 3. 1904 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic špediter bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Maschausker Hinko datum rojstva 16. 7. 1876 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic trgovec bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Maschausker Gizela Guttman datum rojstva 8. 8. 1885 kraj rojstva Gornji Lakoš državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic žena trgovca bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1906 stan poročen/a Milhofer Ivana Turnauer datum rojstva 14. 2. 1878 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic zasebnica bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan vdova Milhofer Ladaslav datum rojstva 15. 1. 1902 kraj rojstva Sveti Ivan Žabno državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic činovnik bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1903 stan poročen/a Milhofer Elza Rosenfeld datum rojstva 1. 3. 1909 kraj rojstva Varaždin državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic žena činovnika bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1932 stan poročen/a Pollak Emil datum rojstva 6. 8. 1875 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic ravnatelj bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Pollak Emilia Politzer datum rojstva 4. 4. 1892 kraj rojstva Zalaszentgrot državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic žena ravnatelja bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1914 stan poročen/a Pollak Josip datum rojstva 22. 1. 1877 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic trgovec bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Pollak Käte Wagner datum rojstva 1. 6. 1887 kraj rojstva Dunaj državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic žena trgovca bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1909 stan poročen/a žena in nedoletni otroci Magd, roj. 1. 9. 1910, Vera, 24. 2. 1912, Petar, 8. 12. 1914 Poliker Olga Pollak datum rojstva 13. 2. 1885 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic zasebnica bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan vdova Poliker Geza datum rojstva 11. 9. 1907 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic činovnik bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Preiss Mavro datum rojstva 4. 1. 1874 kraj rojstva Magyara Szombatfa državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic zdravnik bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1909 stan poročen/a Preiss Rozalija Klein datum rojstva 4. 9. 1884 kraj rojstva Körmend državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic žena zdravnika bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1909 stan poročen/a Rudolfer Katalin Jamboš datum rojstva 1868 kraj rojstva Kereste državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic zasebnica bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1894 stan vdova Rudolfer Deneš datum rojstva 12. 1. 1902 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Reichenfeld Roza datum rojstva 1867 kraj rojstva Zalalóvö državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic zasebnica bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1880 stan vdova Nemšić Vilim datum rojstva 10. 10. 1910 kraj rojstva Podbrest državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic trgovec bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Nemšić Jolanda datum rojstva 6. 5. 1907 kraj rojstva Podbrest državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic zasebnica bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Strasser Herman datum rojstva 14. 7. 1877 kraj rojstva Szoll državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic odvetnik bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1904 stan poročen/a žena in nedoletni otroci Suzana, roj. 23. 7. 1921, Fritz, roj. 14. 2. 1924, v Dolnji Lendavi Strasser Alice Rudolfer datum rojstva 23. 8. 1895 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic žena odvetnika bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Stern Hermina Engel datum rojstva 22. 2. 1879 kraj rojstva Kesta Szent Miklos državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic vdova po zasebniku bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1900 stan vdova Stern Franc datum rojstva 16. 4. 1906 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic trgovec bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Stern Iluš Wortman datum rojstva 28. 10. 1916 kraj rojstva Jerovec državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic žena trgovca bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1916 stan poročen/a Stern Josip datum rojstva 22. 2. 1909 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic trgovec bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Spitzer Ladislav datum rojstva 1. 3. 1872 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic zasebnik bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1911 stan poročen/a Spitzer Etel Brill datum rojstva 8. 3. 1867 kraj rojstva Keneše državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic žena zasebnika bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1911 stan poročen/a Schön Elizabeta Schwarzenberg datum rojstva 30. 8. 1891 kraj rojstva Karačomyfa državljanstvo jugoslovansko poklic vdova po trgovcu bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1913 stan vdova žena in nedoletni otroci Karl, roj. 2. 3. 1920 v Dolnji Lendavi opomba na temelju rešitve štev. 4212/3 od srezkega načelstva v Dolnji Lendavi izdanega dne 31. 7. 1929 Schön Magda datum rojstva 11. 10. 1914 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Schön Rozalija datum rojstva 18. 10. 1915 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Fritz Marija datum rojstva 25. 6. 1900 kraj rojstva Dobrovnik državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic zasebnica bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Fritz Helena datum rojstva 15. 4. 1902 kraj rojstva Dobrovnik državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic zasebnica bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Fritz Elizabeta datum rojstva 16. 8. 1904 kraj rojstva Dobrovnik državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic zasebnica bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Schwarc Rozalija Wortman datum rojstva 5. 6. 1884 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic zasebnica bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan Vdova Schwarc Josip datum rojstva 7. 9. 1902 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic posestnik bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a žena in nedoletni otroci Tomislav, 7. 7. 1931 Schwarc Rozalija Stein datum rojstva 20. 8. 1911 kraj rojstva Bacsalmaš državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic žena posestnika bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1930 stan poročen/a Schwarc Andrej datum rojstva 9. 10. 1907 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic posestnik bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Schwarc Mavro datum rojstva 25. 12. ...? kraj rojstva Kobilje državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic posestnik bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Schwarc Katalin Strauss datum rojstva 14. 1. 1873 kraj rojstva Ufraziglori državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic žena posestnika bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Schwarc Edmund datum rojstva 20. 4. 1880 kraj rojstva Resenek državljanstvo brez državljanstva poklic trgovec bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1906 stan poročen/a žena in nedoletni otroci Josip, roj. 9. 7. 1924 Schwarc Irma Frankl datum rojstva 20. 9. 1897 kraj rojstva Letenye državljanstvo brez državljanstva poklic žena trgovca bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1923 stan poročen/a Schwarc Berta opomba kadar se bi vrnila v našo državo Teichmann Aleksander datum rojstva 30. 11. 1914 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo češkoslovaško domovinskost Dolnja Lendava poklic trgovec bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a opomba na temelju odloka vel. župana kateri dovoli bivanje na svakem mestu jug. za dobo nedoločen čas Teichmann Beno datum rojstva 5. 1. 1917 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo češkoslovaško domovinskost Dolnja Lendava poklic trgovec bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a opomba na temelju odloka vel. župana kateri dovoli bivanje na svakem mestu jug. za dobo nedoločen čas Weiss Hugo datum rojstva 25. 3. 1886 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic trgovec bivališče Dolnja Lendava stan poročen/a Weiss Elisabeta Szilasi datum rojstva 14. 7. 1903 kraj rojstva Körmend državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic žena trgovca bivališče Dolnja Lendava stan poročen/a Weiss Samuel datum rojstva 5. 3. 1868 kraj rojstva Siofok državljanstvo madžarsko domovinskost Dolnja Lendava poklic trgovec bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1907 stan poročen/a Weiss Marija König datum rojstva 16. 12. 1870 kraj rojstva Zalaegerszeg državljanstvo madžarsko domovinskost Dolnja Lendava poklic žena trgovca bivališče Dolnja Lendava stan poročen/a Weiss Žiga datum rojstva 15. 10. 1874 kraj rojstva Szent Demeter državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic trgovec bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1894 stan poročen/a Weiss Paula Freyer datum rojstva 17. 7. 1884 kraj rojstva Dobrovnik državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic žena trgovca bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1894 stan poročen/a Weissenstern Ignac datum rojstva 20. 1. 1882 kraj rojstva Črenšovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic trgovec bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1906 stan poročen/a Weissenstern Cecilija Langer datum rojstva 18. 12. 1882 kraj rojstva Halic, Poljska državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic žena trgovca bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1906 stan poročen/a Wortman Armin datum rojstva 20. 10. 1892 kraj rojstva Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic trgovec bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a žena in nedoletni otroci Helena, 6. 2. 1920 v Dolnji Lendavi Wortman Jolanda Strauss datum rojstva 10. 1. 1893 kraj rojstva Zalalóvö državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic žena trgovca bivališče Dolnja Lendava stan poročen/a Wortman Hinko datum rojstva 23. 1. 1880 kraj rojstva Štrigova državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic trgovec bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Wortman Jola Mandelbaum datum rojstva 15. 8. 1884 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic žena trgovca bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Wortman Sidonia datum rojstva 25. 5. 1875 kraj rojstva Mikefa državljanstvo brez državljanstva poklic zasebnica bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1914 stan samski/a Wortman Fani datum rojstva 9. 3. 1893 kraj rojstva Karacsonfa državljanstvo brez državljanstva poklic zasebnica bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1909 stan samski/a žena in nedoletni otroci Franjo, roj. 22. 10. 1916, Dolnja Lendava opomba na temelju rešitve štev. 4473/13 srez. nač. od 19. 7. 1929 Steiner Gizela Wortmann datum rojstva 9. 9. 1897 kraj rojstva Karacsonfa državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic šivilja bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1914 stan Vdova Weiss Berta Brúnner datum rojstva 1875 kraj rojstva Čogle državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1912 stan Vdova Waltersdorfer Adel Krauss datum rojstva 22. 4. 1868 kraj rojstva Krka Szent Miklos državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic zasebnica bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od leta 1910 stan Vdova Wortman Ladislav datum rojstva 25. 10. 1913 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic trgovec bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Weiss Rozalija Grosz datum rojstva 31. 1. 1859 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic vdova po zasebniku bivališče Dolnja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan Vdova Popis Judov občine Poljana okraja Lendava 1. maja 1937 Kohn Hermina datum rojstva 1. 1. 1876 kraj rojstva Veszprém državljanstvo jugoslovansko domovinskost Renkovci - Turnišče, Lendava poklic kuharica bivališče Velika Polana od kdaj biva v naši državi od leta 1913 stan Vdova Popis Judov občine Poljana okraja Lendava 1. maja 1937 Paškes Leopold Marcel datum rojstva 1. 6. 1905 kraj rojstva Pančevo državljanstvo jugoslovansko domovinskost Pančevo poklic trgovec bivališče

Turnišče 20

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Marija, Erhardt, rimskokatoliške vere, hči Marcela, roj. 1929, rimskokatoliške vere Popis Judov avtonomnega mesta Ljubljana 1. maja 1937 Aczel Marga datum rojstva 19. 7. 1904 kraj rojstva Antalfalva, Č. S. R. državljanstvo madžarsko domovinskost Szentes poklic uradnica bivališče

Bleiweisova c. 9

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 15. 6. 1931 stan samski/a Aladar Samlo datum rojstva 23. 12. 1894 kraj rojstva Hatvan državljanstvo madžarsko domovinskost Budimpešta poklic trgovec bivališče

Gosposvetska c. 16

od kdaj biva v naši državi od 26. 6. 1933 stan poročen/a Alkalay Viktorija datum rojstva 5. 11. 1887 državljanstvo jugoslovansko domovinskost Beograd poklic hiralka bivališče

Vidovdanska c. 9

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 5. 6. 1936 stan samski/a Alles Percy datum rojstva 22. 9. 1895 kraj rojstva Hradec Králové državljanstvo avstrijsko domovinskost Dunaj poklic trgovec bivališče

Gajeva ul. 1/V

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 9. 8. 1933 stan poročen/a opomba žena Alice, roj. Pollak, izrael. vere, hči Erika, roj. 28. 3. 1923 na Dunaju Angel Berta datum rojstva 10. 4. 1892 kraj rojstva Vekšna, Rusija državljanstvo avstrijsko domovinskost Dunaj poklic zasebnica bivališče

Večna pot 3

od kdaj biva v naši državi od 28. 12. 1935 stan ločen/a žena in nedoletni otroci hči Brigita, roj. 24. 8. 1923 v Berlinu Aramjoš Hedy datum rojstva 3. 8. 1914 kraj rojstva Osijek državljanstvo jugoslovansko domovinskost Osijek poklic artistka bivališče

Gajeva ul. 1/V

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 4. 5. 1936 stan samski/a Auerbach Mojzes datum rojstva 22. 3. 1900 kraj rojstva Leszniów državljanstvo poljsko domovinskost Leszniów poklic trg. družabnik "Elite" bivališče Ljubljana, Erjavčeva c. n. h. od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 10. 1. 1923 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Eva, Hirsz - Fruchs, izrael. vere Bader Edvard datum rojstva 29. 10. 1889 kraj rojstva Vukovar državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ljubljana poklic ravnatelj "Akcijske družbe za kem. industrijo" bivališče

Cesta na Rožnik 1

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 13. 12. 1919 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Gertruda, Heijnen, brez konf., hči Eva, roj. 4. 9. 1934 na Dunaju, brez konf. Banjai Josip datum rojstva 29. 12. 1903 kraj rojstva Subotica državljanstvo jugoslovansko domovinskost Subotica poklic trgovec bivališče

Puharjeva ul. 16

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 7. 4. 1931 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Blanka, Schönwald, izrael. vere Beer Carl datum rojstva 13. 9. 1907 kraj rojstva Varnsdorf državljanstvo čehoslovaško domovinskost Varnsdorf poklic tovarnar bivališče

Gajeva ul. 1

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 4. 6. 1935 stan samski/a Berger Ernest datum rojstva 15. 6. 1881 kraj rojstva Bratislava državljanstvo avstrijsko domovinskost Dunaj poklic trgovec bivališče

Slomškova ul. 5

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 31. 8. 1935 stan poročen/a Böhmerwald Henrik datum rojstva 3. 5. 1889 kraj rojstva Lvov državljanstvo avstrijsko domovinskost Dunaj poklic trgovec bivališče

Miklošičeva c. 16

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 3. 7. 1930 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Henrika, židovske vere, hči Berta, roj. 29. 3. 1919, Dunaj, hči Ruta, roj. 2. 5. 1929, Dunaj Bolaffio Evgen datum rojstva 22. 7. 1888 kraj rojstva Ljubljana državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ljubljana poklic trgovec bivališče

Gledališka ul. 12

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Amalija, Pegan, brez konf., sin Marijan, rim. kat., roj. 7. 8. 1918 v Ljubljani, sin Renato, roj. 3.3. 1926 v Ljubljani Bolaffio Josipina datum rojstva 17. 8. 1862 kraj rojstva Gorica državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ljubljana poklic posestnica bivališče

Medvedova c. 7

od kdaj biva v naši državi od leta 1892 stan vdova Bolaffio Karol datum rojstva 21. 6. 1885 kraj rojstva Gorica državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ljubljana poklic vinski trgovec bivališče

Komenskega ul. 20

od kdaj biva v naši državi od 21. 4. 1916 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Marcela Suzana, Castelli, izrael. vere, hči Liana, roj. 27. 1. 1921 v Ljubljani, sin Viktor, roj. 27. 4. 1926 v Ljubljani Boroš Josip datum rojstva 6. 4. 1912 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovski potnik bivališče

Gosposka ul. 3

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 25. 6. 1936 stan samski/a Brunnengraber Helena datum rojstva 28. 2. 1914 kraj rojstva Drohobych državljanstvo poljsko poklic akademičarka bivališče

Karunova ul. 5

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 18. 10. 1933 stan samski/a Cobel Hugo datum rojstva 20. 7. 1902 državljanstvo nemško domovinskost Berlin poklic trgovec bivališče

Miklošičeva c. 13

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 27. 8. 1935 stan samski/a Danon Mirjana datum rojstva 2. 5. 1906 kraj rojstva Sarajevo državljanstvo jugoslovansko domovinskost Sarajevo poklic glasbenica bivališče

Kapiteljska ul. 3

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 7. 4. 1937 stan samski/a Ebenspanger Ruža Terezija Neuwirth datum rojstva 9. 4. 1853 kraj rojstva Čakovec državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ljubljana poklic vdova trgovca bivališče

Tyrševa c. 2

od kdaj biva v naši državi ? stan vdova Eisenstädter Amalija Maver datum rojstva 4. 7. 1900 kraj rojstva Lesce državljanstvo romunsko domovinskost Timişoara poklic postrežnica od kdaj biva v naši državi hči Emilija v Ljubljani od 21. 8. 1931 stan vdova žena in nedoletni otroci hči Emilija, roj. 31. 7. 1919 na Dunaju Eisenstein Izidor datum rojstva 2. 7. 1914 kraj rojstva Borystow državljanstvo poljsko domovinskost Borystow poklic študent medicine bivališče

Kersnikova ul. 5

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 4. 11. 1933 stan samski/a Epstein Ernest Friderik datum rojstva 25. 3. 1917 kraj rojstva Freiburg državljanstvo nemško domovinskost Freiburg poklic tehnik bivališče

Medvedova c. 1a/II

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 19. 1. 1937 stan samski/a Feuer Salamon datum rojstva 1. 6. 1900 državljanstvo poljsko domovinskost Tlumacy poklic elektrotehnik bivališče

Postojnska ul. 20

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 21. 8. 1931 stan samski/a Feuerberg Izak datum rojstva 2. 2. 1911 kraj rojstva Drohobych državljanstvo poljsko domovinskost Drohobych poklic študent medicine bivališče

Cesta v Rožno dolino 11

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 16. 10. 1932 stan samski/a Folkman Vekoslav datum rojstva 13. 9. 1881 kraj rojstva Bratislava državljanstvo češkoslovaško domovinskost Bratislava poklic artist bivališče

Gajeva ul. 1

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 18. 3. 1936 stan poročen/a Frankl Josip datum rojstva 8. 8. 1886 kraj rojstva Budimpešta državljanstvo avstrijsko domovinskost Dunaj poklic zasebnik bivališče

Idrijska ul. 18

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 24. 3. 1937 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Alice, Stern, roj. 19. 5. 1895, hči Herta, roj. 4. 7. 1920 na Dunaju, sin Friderik, roj. 13. 3. 1923 na Dunaju Gartenberg Fern datum rojstva 24. 10. 1911 kraj rojstva Drohobych državljanstvo poljsko domovinskost Drohobych poklic študent medicine bivališče

Postojnska ul. 20

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 2. 11. 1932 stan samski/a German Terezija datum rojstva 12. 11. 1884 kraj rojstva Łódź državljanstvo poljsko domovinskost Łódź poklic žena zdravnika bivališče

Gajeva ul. 1/V

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 13. 3. 1934 stan vdova German Vaclav datum rojstva 24. 7. 1907 kraj rojstva Varšava državljanstvo poljsko domovinskost Varšava poklic novinar bivališče

Gajeva ul. 1/V

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 13. 3. 1934 stan samski/a Goldstein Erna datum rojstva 27. 8. 1899 kraj rojstva Ljubljana državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ljubljana poklic zasebnica bivališče

Gajeva ul. 6

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od rojstva stan samski/a opomba preje jevrej. sedaj brez konf. Goldstein Filip datum rojstva 5. 5. 1862 kraj rojstva Rudoletz državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ljubljana poklic optik bivališče

Gajeva ul. 6

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 3. 10. 1890 stan Vdovec opomba preje jevrej. sedaj brez konf. Graubaum Dušan datum rojstva 5. 1. 1910 kraj rojstva Lipik državljanstvo jugoslovansko domovinskost Lipik poklic trgovec bivališče

Žibertova ul. 30

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 5. 9. 1934 stan samski/a Haas Leo datum rojstva 26. 8. 1884 kraj rojstva Moravska Ostrava državljanstvo češkoslovaško domovinskost Moravská Ostrava poklic potnik bivališče

Židovska steza 6

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 7. 4. 1936 stan poročen/a Heinsch Karl datum rojstva 1. 1. 1896 kraj rojstva Lvov državljanstvo avstrijsko domovinskost Dunaj poklic trgovski potnik bivališče

Cesta 29. oktobra 18

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 7. 9. 1935 stan poročen/a Hoffmann Emil datum rojstva 7. 9. 1874 kraj rojstva Podola državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ljubljana poklic železniški činovnik bivališče

Resljeva c. 7/II

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 20. 1. 1919 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Elza, Schischa, žid. vere Hönig Aladar datum rojstva 18. 2. 1893 kraj rojstva Szombothely državljanstvo madžarsko domovinskost Szeged poklic trgovec bivališče

Lepi pot 12

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 21. 4. 1931 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Irena, Banyai, žid. vere, sin Štefan, roj. 2. 7. 1922 Hönig Josip datum rojstva 27. 9. 1863 kraj rojstva Timişoara državljanstvo madžarsko domovinskost Szeged poklic železniški uslužbenec v pokoju bivališče

Beethovnova ul. 15/IV

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 8. 9. 1932 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Regina, Glück, izrael. vere Joffe Sara datum rojstva 27. 9. 1908 kraj rojstva Kairo državljanstvo Egipt domovinskost Kairo poklic zasebnica bivališče

Dobrilova ul. 6

od kdaj biva v naši državi od 18. 7. 1931 stan samski/a Kapper Gustav datum rojstva 11. 8. 1897 kraj rojstva Praga državljanstvo češkoslovaško domovinskost Smihov poklic trgovec bivališče

Beethovnova ul. 14/III

od kdaj biva v naši državi od 27. 8. 1931 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Trude, Lorant, izrael. vere Kaufman Berta Siederer datum rojstva 23. 10. 1875 kraj rojstva Czernovitze državljanstvo jugoslovansko domovinskost Velika Kaniža poklic direktorica bivališče

Erjavčeva c. 16

od kdaj biva v naši državi od 30. 9. 1932 stan Vdova Klein Mavro datum rojstva 1. 8. 1891 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovec bivališče

Sv. Jerneja c. 31

od kdaj biva v naši državi od 29. 8. 1931 stan poročen/a Kleinbart Schmeid David datum rojstva 25. 2. 1914 kraj rojstva Stryy državljanstvo poljsko domovinskost Stryy poklic dijak bivališče

Gosposvetska c. 10

od kdaj biva v naši državi od 21. 11. 1933 stan samski/a Klenier Lajzer datum rojstva 29. 12. 1913 kraj rojstva Pabianice državljanstvo poljsko domovinskost Pabianice poklic dijak bivališče

Emonska c. 4/I

od kdaj biva v naši državi od 3. 1. 1932 stan samski/a Knina Rudolf datum rojstva 20. 12. 1905 kraj rojstva Dunaj državljanstvo avstrijsko domovinskost Dunaj poklic godbenik bivališče

Gosposvetska c. 10

od kdaj biva v naši državi od 6. 12. 1930 stan samski/a Kohn Artur datum rojstva 24. 11. 1894 kraj rojstva Budimpešta državljanstvo jugoslovansko domovinskost Tešanovci poklic tipograf bivališče

Cesta 29. oktobra 20

od kdaj biva v naši državi od 1. 6. 1924 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Rozalija, Reichenberg, roj. 3. 1. 1896 Lerner Pavel datum rojstva 9. 9. 1914 kraj rojstva Drohobych državljanstvo poljsko poklic medicinec bivališče

Zadružna ul. 11

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 11. 10. 1933 (1. 11. 1933 odj. v Zadružno ul. 11) stan samski/a Leser Wolf datum rojstva 24. 8. 1889 kraj rojstva Gdów državljanstvo avstrijsko domovinskost Dunaj poklic potnik bivališče

Gajeva ul. 1/V

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 4. 12. 1935 Levi A. Issak datum rojstva 12. 3. 1915 kraj rojstva Niš državljanstvo jugoslovansko domovinskost Beograd poklic Ing. bivališče

Kolodvorska ul. 22

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 5. 8. 1936 stan samski/a Levi Lavra Castelli datum rojstva 19. 5. 1889 kraj rojstva Trst državljanstvo italijansko domovinskost Trst poklic zasebnica bivališče

Komenskega ul. 20

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 9. 8. 1935 stan poročen/a Lorant Adolf datum rojstva 13. 8. 1868 kraj rojstva Timişoara državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ljubljana poklic trgovec bivališče

Gajeva ul. 3/IV

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 4. 11. 1933 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Pavla, Neugebauer, izrael. vere opomba Glasom razpisa c.kr.deželne vlade v Ljubljani z dne 8. 5. 1900, št. 6309 je dovolilo ogrsko ministrstvo gori navedenemu premeniti priimek iz "Lewy" v "Lorant" Lorant Elizabeta datum rojstva 4. 2. 1906 kraj rojstva Ljubljana državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ljubljana poklic zasebnica bivališče

Gajeva ul. 3/IV

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 4. 11. 1933 stan samski/a Lorant Jera datum rojstva 4. 2. 1906 kraj rojstva Ljubljana državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ljubljana poklic zasebnica bivališče

Gajeva ul. 3/IV

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 4. 11. 1933 stan samski/a Lorant Oto datum rojstva 26. 2. 1900 kraj rojstva Ljubljana državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ljubljana poklic trgovec bivališče

Puharjeva ul. 5

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 3. 7. 1933 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Edita, Weiss, izrael. vere Lorant Rihard datum rojstva 8. 4. 1898 kraj rojstva Ljubljana državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ljubljana poklic trgovec bivališče

Gajeva ul. 3/IV

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 4. 11. 1933 stan samski/a Löwenberger Artur datum rojstva 7. 1. 1889 kraj rojstva Novi Sad državljanstvo jugoslovansko domovinskost Novi Sad poklic trgovski agent bivališče Sanatorij "Leonium" od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 20. 8. 1936 stan poročen/a Luboszycki Mojzesz Bran datum rojstva 6. 4. 1913 kraj rojstva Łódź državljanstvo poljsko domovinskost Łódź poklic dijak bivališče

sv. Petra c. 43

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 13. 10. 1932 stan samski/a Lustig Evgenija datum rojstva 9. 9. 1873 kraj rojstva Zagreb državljanstvo jugoslovansko domovinskost Zagreb poklic ? bivališče

Levstikova ul. 25

od kdaj biva v naši državi od 19. 12. 1932 stan vdova Mainer Abraham datum rojstva 10. 12. 1912 kraj rojstva Scandrovice, Poljska državljanstvo poljsko poklic dijak bivališče

Gosposvetska c. 10

od kdaj biva v naši državi od 28. 10. 1933 stan samski/a Mangel Samuel datum rojstva 24. 11. 1869 kraj rojstva Kraków državljanstvo avstrijsko domovinskost Dunaj poklic pleteninar bivališče

Celovška c. 44

od kdaj biva v naši državi od 5. 9. 1933 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Sabina, roj. 2. 11. 1874, izrael. vere Melzer Moses datum rojstva 19. 4. 1913 kraj rojstva neznano, na Poljskem državljanstvo poljsko poklic dijak bivališče

Vodmatska ul. 25

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 21. 11. 1933 stan samski/a Mermelstein Salamon datum rojstva 11. 12. 1912 kraj rojstva Drohobych državljanstvo poljsko domovinskost Drohobych poklic medicinec bivališče

Moste, Središka ul. 3

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 1. 12. 1934 stan samski/a Montilja Regina datum rojstva 11. 1. 1916 kraj rojstva Pšenica št. 2, žup. Zagreb državljanstvo jugoslovansko domovinskost Sarajevo poklic hči pokojnega gostilničarja bivališče

Tržaška c. 4

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 10. 3. 1934 stan samski/a Morgenstern Ruchel datum rojstva 18. 12. 1912 kraj rojstva Nahujovice državljanstvo poljsko poklic medicinec bivališče Kodeljevo od kdaj biva v naši državi od 22. 12. 1932 (22. 11. 1933 odj. na Kodeljevo) stan samski/a Moskovič Feliks datum rojstva 8. 11. 1878 kraj rojstva Varaždin državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ljubljana poklic trgovec bivališče

Levstikova ul. 31

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 30. 3. 1925 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Klara, Leitner, izrael. vere, hči Vera, roj. 7. 12. 1919 v Ljubljani, hči Julija, roj. 7. 12. 1924 v Ljubljani Musafija Jakob datum rojstva 15. 8. 1903 kraj rojstva Sarajevo državljanstvo jugoslovansko domovinskost Sarajevo poklic godbenik bivališče

Šelenburgova ul. 7/III

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 3. 9. 1934 stan ločen/a Musen Izraelski datum rojstva 10. 5. 1915 kraj rojstva Łódź državljanstvo poljsko domovinskost Łódź poklic akademik bivališče

Poljanska c. 18

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 13. 11. 1933 stan samski/a Offman Hersz datum rojstva 20. 6. 1913 kraj rojstva Łódź državljanstvo poljsko domovinskost Łódź poklic akademik bivališče

Korytkova ul. 18/I

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 20. 10. 1933 stan samski/a Preis Elizabeta datum rojstva 5. 7. 1922 kraj rojstva Gradec, Avstrija državljanstvo jugoslovansko domovinskost Maribor, I. b. poklic dijakinja bivališče

Ilirska ul. 17

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 15. 9. 1933 stan samski/a Preis Franc datum rojstva 2. 7. 1919 kraj rojstva Gradec, Avstrija državljanstvo jugoslovansko domovinskost Maribor, I. b. poklic dijak bivališče

Ilirska ul. 17

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 15. 9. 1933 stan samski/a Radnai Simon datum rojstva 13. 6. 1874 kraj rojstva Budimpešta državljanstvo madžarsko domovinskost Budimpešta poklic ravnatelj TPD bivališče

Gledališka ul. 3

od kdaj biva v naši državi od l. 1926 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Suzana, Axin, roj. 17. 1. 1880, brez konf. Reichenberg David datum rojstva 21. 6. 1893 kraj rojstva Veliky Fedymeš državljanstvo češkoslovaško domovinskost Bratislava poklic zasebnik bivališče

Cesta 29. oktobra 20

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 16. 8. 1936 stan poročen/a Rosenblum Marko datum rojstva 10. 3. 1870 kraj rojstva Budimpešta državljanstvo madžarsko domovinskost Budimpešta poklic trgovec bivališče

Gledališka ul. 5/II

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 29. 9. 1923 stan samski/a Schatteles Gizela datum rojstva 25. 1. 1889 kraj rojstva Novi Vrbas državljanstvo jugoslovansko domovinskost Zemun poklic trgovska potnica bivališče

Kongresni trg 13/II

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 20. 3. 1935 stan vdova Schmittlinger Hugo datum rojstva 13. 10. 1906 kraj rojstva Vukovar državljanstvo jugoslovansko domovinskost Vukovar poklic trgovec bivališče

Mestni trg 4/II

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 3. 11. 1932 stan poročen/a Seemann Samuel Jonas datum rojstva 9. 7. 1913 kraj rojstva Drohobych državljanstvo poljsko domovinskost Drohobych poklic dijak tehn. bivališče

Gradišče 14/I

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 13. 10. 1933 stan samski/a Siegelova Marketa Spietzer datum rojstva 4. 2. 1891 kraj rojstva Rab državljanstvo češkoslovaško domovinskost Brno poklic zasebnica bivališče

Aleševčeva ul. 37

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 16.. 7. 1936 stan poročen/a Sion Izak datum rojstva 16. 4. 1916 kraj rojstva Solun državljanstvo jugoslovansko domovinskost Štip poklic zvan. drž. Hip. banke bivališče

Žabjak 3/I

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 24. 4. 1936 stan samski/a Spies Dagobert datum rojstva 20. 9. 1913 kraj rojstva Leszniów državljanstvo poljsko domovinskost Stryy poklic študent medicine bivališče

Zadružna ul. 11

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 20. 10. 1934 stan samski/a Stark Oton datum rojstva 3. 11. 1897 kraj rojstva Uljanik, obč. Daruvar državljanstvo jugoslovansko domovinskost Daruvar poklic trgovec bivališče

Tobačna ul. 14

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 19. 7. 1927 (22. 4. 1937 odgl. v Zagreb) stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Jelisava, Fränkel, izrael. vere, sin Miroslav, roj. 21. 4. 1924 v Zagrebu Steinberg Lidija datum rojstva 31. 1. 1916 kraj rojstva Ljubljana državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ljubljana poklic hči tovarniškega ravnatelja bivališče

Šmartinska c. 50

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od rojstva stan samski/a Steinberg Viljem datum rojstva 13. 10. 1879 kraj rojstva Gradec, Avstrija državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ljubljana (sin domačina Hermana) poklic ravnatelj tovarne za klej bivališče

Šmartinska c. 50

od kdaj biva v naši državi od l. 1912 stan poročen/a žena in nedoletni otroci Sara, roj. Offner, žid. vere opomba sin domačina Hermana, brez konfesije Sterk Danica datum rojstva 13. 4. 1906 kraj rojstva Pakrac, Sav. ban. državljanstvo jugoslovansko domovinskost Popovača, Sav. ban poklic mag. pharm. bivališče

Gajeva ul. 6/I

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 11. 7. 1935 stan samski/a Stern Evgen datum rojstva 23. 6. 1876 kraj rojstva Szatmar državljanstvo avstrijsko domovinskost Gratwein, okr. Graz poklic višji stavb. komisar, sedaj nadzornik pri ing. Dukiću bivališče

Gledališka ul. 14

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 25. 8. 1932 stan poročen/a žena in nedoletni otroci Olga, Alter, veroizpoved neznana opomba (pri otrocih zapis zdaj jugosl.) Stern Evgen Ladislav datum rojstva 30. 9. 1907 kraj rojstva Budimpešta državljanstvo avstrijsko domovinskost Gratwein, okr. Graz poklic visokošolec bivališče

Gledališka ul. 14

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 25. 8. 1932 stan samski/a Stern Georg datum rojstva 27. 3. 1910 kraj rojstva Budimpešta državljanstvo avstrijsko domovinskost Gratwein, okr. Graz poklic visokošolec bivališče

Gledališka ul. 14

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 25. 8. 1932 stan samski/a Stern Josip datum rojstva 12. 5. 1908 kraj rojstva Dunaj državljanstvo avstrijsko domovinskost Dunaj poklic izdelovalec ročnih torbic bivališče

Židovska ul. 5/I

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 7. 4. 1936 stan samski/a Stern Otokar datum rojstva 15. 9. 1886 kraj rojstva Moravska državljanstvo češkoslovaško domovinskost Žďár, okr. Mistek, Moravska poklic prokurist Kreditnega zavoda bivališče

Miklošičeva c. 36

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 9. 6. 1908 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Viktorija, Vetter, loč. Krombholz, žid. vere, hči Helena, roj. 12. 5. 1928, hči Eva, roj. 23. 11. 1930 Stern Žiga datum rojstva 26. 3. 1909 kraj rojstva Koprivnica državljanstvo jugoslovansko domovinskost Čakovec poklic tehnik bivališče

Gajeva ul. 1/V

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 6. 4. 1937 stan samski/a Stiefel Oton datum rojstva 27. 5. 1910 kraj rojstva Fulda, Nemčija državljanstvo nemško domovinskost Fulda poklic trgovec bivališče

Gosposvetska c. 10/III

od kdaj biva v naši državi v Ljubljani od 11. 9. 1931 stan samski/a Vajs Mirko datum rojstva 11. 6. 1906 kraj rojstva Subotica državljanstvo jugoslovansko domovinskost Temerin poklic trgovec bivališče

Beethovnova ul. 15/II

od kdaj biva v naši državi od 5. 10. 1936 stan poročen/a Vasič Jakob datum rojstva 15. 2. 1902 kraj rojstva Široko polje državljanstvo jugoslovansko domovinskost Kopanica, srez Brčko poklic trgovski potnik bivališče

Kolodvorska ul. 34

od kdaj biva v naši državi od 5. 4. 1934 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Tea, Schrenger, roj. 6. 4. 1902 Pakac, hebr. vere, hči Ranka Stella, roj. 27. 11. 1927 Brod na Savi opomba Glasom razpisa kr. banske uprave v Zagrebu z dne 23. 4. 1935, št. 27289/35 je Weissu Jakobu, njegovi ženi Tereziji, roj. Schrenger in hčeri Branki dovoljena sprememba rodbinskega imena Weiss v Vasič Veljkovič Božidar datum rojstva 19. 1. 1919 kraj rojstva Zagreb državljanstvo jugoslovansko domovinskost Koprivnica poklic dijak bivališče

Kavškova c. 18/I

od kdaj biva v naši državi biva tu od 3. 10. 1934 stan samski/a Veselič Slavko datum rojstva 13. 3. 1895 kraj rojstva Križevci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Križevci poklic zasebni uradnik od kdaj biva v naši državi odgl. 2. 5. 1936 v Beograd stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Zora, Donner, roj. 1901 v Varaždinu, starokat. vere, hči Marija, roj. 1922 v Zagrebu opomba spremembo imena Lustig Samuel v Veselič Slavko, dovolilo grad. poglav. v Križevcih - odlok z dne 12. 6. 1919, št. 3882/1919 Vodišek Erna datum rojstva 13. 5. 1905 kraj rojstva Ljubljana državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ljubljana poklic baletka bivališče

Rožna ul. 29

od kdaj biva v naši državi vedno stan ločen/a opomba izstopila iz rimskokatoliške vere in prestopila v izraelitsko l. 1935 Wlach Lender datum rojstva 2. 12. 1912 kraj rojstva Łódź državljanstvo poljsko domovinskost Łódź poklic dijak bivališče

Vilharjeva c. 33

od kdaj biva v naši državi od 21. 10. 1932 stan samski/a Zweig Oton datum rojstva 23. 12. 1890 kraj rojstva Dunaj državljanstvo avstrijsko domovinskost Dunaj poklic trgovski potnik bivališče

Gajeva ul. 3

od kdaj biva v naši državi od 9. 9. 1933 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Eliza, Lorant, roj. 4. 2. 1906 v Ljubljani, izrael. vere Popis Judov občine Ljutomer okraja Ljutomer 1. maja 1937 Rosenberg Roza datum rojstva 12. 8. 1882 kraj rojstva Ljutomer državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ljutomer poklic posestnica bivališče

Ljutomer 110

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan vdova opomba delno biva na vili - na Kamenščaku, občina Cezanjevci Fischer Greti datum rojstva 3. 7. 1905 kraj rojstva Ljutomer državljanstvo češkoslovaško poklic zasebnica bivališče

Ljutomer 110

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan ločen/a opomba delno biva na vili - na Kamenščaku, občina Cezanjevci Popis Judov občine Štrigova okraja Ljutomer 1. maja 1937 Hirschl Leopold datum rojstva 25. 3. 1871 kraj rojstva Gančani, srez Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Štrigova poklic trgovec bivališče Štrigova od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Hermina, roj. 13. 12. 1874 Hirschl Hermina datum rojstva 13. 12. 1874 kraj rojstva Sv. Marija na Muri, srez Prelog državljanstvo jugoslovansko domovinskost Štrigova poklic trgovka bivališče Štrigova od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Hirschl Anika datum rojstva 26. 7. 1907 kraj rojstva Sv. Martin na Muri, srez Čakovec državljanstvo jugoslovansko domovinskost Štrigova poklic trgovka bivališče Štrigova od kdaj biva v naši državi od rojstva stan ločen/a Hirschl Maks datum rojstva 25. 11. 1909 kraj rojstva Štrigova državljanstvo jugoslovansko domovinskost Štrigova poklic trgovec bivališče Štrigova od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Popis Judov avtonomnega mesta mesta Maribor 1. maja 1937 Braun Hermina datum rojstva 15. 10. 1896 kraj rojstva Varaždin državljanstvo jugoslovansko domovinskost Maribor poklic zaseb. namešč. bivališče

Koroška c. 21

od kdaj biva v naši državi stalno stan samski/a Braun Terezija datum rojstva 18. 4. 1859 kraj rojstva Varaždin državljanstvo jugoslovansko domovinskost Maribor poklic zasebnica bivališče

Koroška c. 21

od kdaj biva v naši državi stalno stan vdova Federer Ferdinand datum rojstva 10. 4. 1863 kraj rojstva Uhliřské Janovica državljanstvo češkoslovaško domovinskost Praga poklic tovarnar bivališče

Gospojna ul. 7

od kdaj biva v naši državi od leta 1935 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Irma, Löwy, roj. 6. 10. 1892, Dlouha Skota, Č. S. R., žid. opomba ima dovoljenje za bivanje Finci Izidor datum rojstva 16. 12. 1899 kraj rojstva Sarajevo državljanstvo jugoslovansko domovinskost Sarajevo poklic trgovec bivališče

Strossmajerjeva 8

od kdaj biva v naši državi stalno stan samski/a Fuchs Albert datum rojstva 22. 2. 1882 kraj rojstva Maribor državljanstvo jugoslovansko domovinskost Maribor poklic trgovski poslovodja bivališče

Prešernova ul. 1

od kdaj biva v naši državi stalno stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Olga, Löwy, roj. 31. 1. 1897, Hnidonsy, Č. S. R., žid. Gintz Hinko datum rojstva 28. 10. 1889 kraj rojstva Liptovský Mikulaš državljanstvo češkoslovaško domovinskost Plauany, okr. Kolín poklic ravnatelj tovarne bivališče

Kejžarjeva ul. 16

od kdaj biva v naši državi od leta 1912 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Marta, Schrick, roj. 5. II. 1895, Tyn, n/Vl. Č. S. R., žid., hči Zdenka, 26. 8. 1922 v Mariboru, Jirka, 3. 6. 1925 v Mariboru opomba ima dovoljenje za bivanje Kohnstein Arnošt datum rojstva 13. 5. 1888 kraj rojstva Okřišky državljanstvo jugoslovansko domovinskost Maribor poklic kožarski tehnik bivališče

Tattenbachova 2

od kdaj biva v naši državi od leta 1912 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Olga, roj. Singer, roj. 3. 8. 1895, Hodošan, sh. Prelog, žid., sin Rudolf, roj. 31. 12. 1919, Maribor, hči Gizela, roj. 12. 9. 1927, Maribor, hči Emilija, roj. 12. 9. 1927 v Mariboru opomba Drž. potr. z odl. vel. žup. Marib. obl. z dne 26. 3. 1929. Il. br. 3253/10 Kolban Hugo datum rojstva 5. 5. 1876 kraj rojstva Frýdek državljanstvo češkoslovaško domovinskost Dvůr-Králové poklic zasebni uradnik bivališče

Maistrova ul. 5

od kdaj biva v naši državi od leta 1932 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Emilija, r. Kisinger, roj. 13. 4. 1879, Freistadt, Č. S. R., žid. opomba ima dovoljenje za bivanje Konstein Olga datum rojstva 14. 2. 1921 kraj rojstva Maribor državljanstvo češkoslovaško domovinskost Třebič poklic trgovska vajenka bivališče

Mlinska ul. 34

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a opomba živi pri ločeni materi, ki je rimskokatoliške vere Kos Jelka Göstl datum rojstva 8. 11. 1900 kraj rojstva Krapina, sr. Krapina državljanstvo jugoslovansko domovinskost Maribor poklic soproga trgovskega poslovodje bivališče

Trubarjeva ul. 7

od kdaj biva v naši državi stalno stan poročen/a žena in nedoletni otroci hči Ksenija, 26. 10. 1925 v Mariboru, hči Karmen, 19. 5. 1928 pri Sv. Juriju ob Šč. opomba mož Hinko in 3 dečki so rimskokatoliške vere Kreutzer Ilona datum rojstva 2. 7. 1912 kraj rojstva Kunovec, sr. Ludbreg državljanstvo jugoslovansko domovinskost Kunovec, sr. Ludbreg poklic zasebna uradnica bivališče

Sodna ul. 16

od kdaj biva v naši državi stalno stan samski/a Kudiš Josip datum rojstva 28. 5. 1890 kraj rojstva Bolehow državljanstvo poljsko domovinskost Bolehow pri Drohobych poklic trgovec bivališče

Koroščeva ul. 22

od kdaj biva v naši državi od leta 1909 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Hilda, Wirtl, roj. 6. 8. 1903, Graz, Avstrija, žid. opomba ima dovoljenje za bivanje Landau Ervin datum rojstva 4. 11. 1892 kraj rojstva Ljubljana državljanstvo poljsko domovinskost Kraków poklic strojni inženir - pred. moj. bivališče

Vrtna ul. 8

od kdaj biva v naši državi stalno stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Pavla, Čečovnik, roj. 22. 6. 1901, Maribor, sin Aleksander, roj. 22. 6. 1925, Maribor (s. k.) opomba ima dovoljenje za bivanje. Žena je bila do poroke pripadnica rimskokatoliške cerkve Loebl Vilko datum rojstva 27. 7. 1892 kraj rojstva Stupava državljanstvo češkoslovaško domovinskost Stupava poklic veleindustrijalec bivališče

Strossmajerjeva 28

od kdaj biva v naši državi od leta 1922 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Margareta, Laufer, roj. 10. 5. 1906, Dvur Kralove, Č. S. R., žid., sin Hans, roj. 3. 6. 1924, Maribor, sin Pavel, roj. 20. 3. 1926, Maribor opomba ima dovoljenje za bivanje Marbach Herbert datum rojstva 25. 4. 1906 kraj rojstva Dunaj državljanstvo avstrijsko domovinskost Dunaj poklic risar - tehnični uradnik bivališče

Stritarjeva 30

od kdaj biva v naši državi od leta 1930 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Hela, Červena, roj. 27. 5. 1908, Nové mesto, Č. S. R. (s. k.) opomba ima dovoljenje za bivanje. Žena je bila do poroke pripadnica rimskokatoliške cerkve Ohrenstein Izidor datum rojstva 15. 12. 1902 kraj rojstva Kuszuja, Romunija državljanstvo avstrijsko domovinskost Werndorf pri Gradcu poklic trgovec bivališče

Tattenbachova 17

od kdaj biva v naši državi od leta 1914 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Beata Rosner, roj. 22. 1. 1907, Maribor, žid., sin Josip, roj. 24. 5. 1934, Maribor opomba ima dovoljenje za bivanje Preis Franc datum rojstva 2. 7. 1919 kraj rojstva Gradec državljanstvo jugoslovansko domovinskost Maribor poklic abit. klasične gimnazije bivališče

Kosarjeva ul. 41

od kdaj biva v naši državi stalno stan samski/a Reichman Ivan datum rojstva 31. 12. 1900 kraj rojstva Dunaj državljanstvo avstrijsko domovinskost Dunaj poklic tovarnar bivališče

Klavniška 7

od kdaj biva v naši državi od leta 1926 stan samski/a opomba ima dovoljenje za bivanje Rosenberg Josip datum rojstva 20. 11. 1873 kraj rojstva Kutjevo, sr. Požega državljanstvo jugoslovansko domovinskost Kutjevo, sr. Požega poklic trgovec bivališče

Gregorčičeva 12

od kdaj biva v naši državi stalno stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Marta, Lichtenstern, roj. 15. 9. 1892, Wien, Avstrija, žid. Rosenberger Elizabeta Weis datum rojstva 20. 3. 1856 kraj rojstva Esteregny, Madžarska državljanstvo jugoslovansko domovinskost Maribor poklic zasebnica bivališče

Sodna ul. 16

od kdaj biva v naši državi stalno stan vdova Rosenberger Loti datum rojstva 10. 6. 1884 kraj rojstva Petanjci, sr. Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Maribor poklic zasebnica bivališče

Sodna ul. 16

od kdaj biva v naši državi stalno stan samski/a Rosenberger Sidonija datum rojstva 9. 9. 1892 kraj rojstva Petanjci, sr. Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Maribor poklic zasebnica bivališče

Sodna ul. 16

od kdaj biva v naši državi stalno stan samski/a Rosenberger Vilma datum rojstva 28. 9. 1888 kraj rojstva Petanjci, sr. Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Maribor poklic gostilničarka bivališče

Sodna ul. 16

od kdaj biva v naši državi stalno stan samski/a Rosner Friderika Schäfer datum rojstva 7. 8. 1877 kraj rojstva Sadayura, Romunija državljanstvo jugoslovansko domovinskost Maribor poklic zasebnica bivališče

Tattenbachova 17

od kdaj biva v naši državi od leta 1906 stan vdova Rosner Marko datum rojstva 10. 5. 1888 kraj rojstva Jakobeni, Romunija državljanstvo jugoslovansko domovinskost Maribor poklic veleindustrijalec bivališče

Kopitarjeva 11

od kdaj biva v naši državi od leta 1905 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Šarlota, Brecher, roj. 5. 9. 1902, Vasaud, Romunija, žid., sin Karl, roj. 20. 11. 1922, Maribor, hči Lidija, roj. 11. 4. 1928, Maribor opomba drž. podalj. z odl. min. za notr. zadeve v Beogradu , z dne 6. 3. 1925, št. 7616 Schacherl Robert datum rojstva 12. 7. 1893 kraj rojstva Dunaj državljanstvo češkoslovaško domovinskost Bratislava poklic tkalski mojster bivališče

Beograjska ul. 12

od kdaj biva v naši državi od leta 1925 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Lina, Vadhersy, roj. 13. 1. 1896, Wien, Avstrija, žid., hči Trude, roj. 19. 12. 1920, Wien, sin Walter, roj. 15. 1. 1925, Celje, hči Irena, roj. 7. 12. 1933, Maribor, sin Helmut, roj. 24. 3. 1935, Maribor opomba ima dovoljenje za bivanje Singer Marija Leizer datum rojstva 20. 6. 1860 kraj rojstva Steinamangel, Madžarska državljanstvo jugoslovansko domovinskost Čakovec poklic zasebnica bivališče

Tattenbachova 2

od kdaj biva v naši državi stalno stan vdova Sternschus Leo datum rojstva 24. 10. 1902 kraj rojstva Novy Knin, Č. S. R. državljanstvo češkoslovaško domovinskost Praga poklic barvar - kemik bivališče

Dvořakova ul. 1

od kdaj biva v naši državi od leta 1928 stan samski/a opomba ima dovoljenje za bivanje Strassberger Mirko datum rojstva 22. 2. 1899 kraj rojstva Varaždin državljanstvo jugoslovansko domovinskost Varaždin poklic trgovski zastopnik bivališče

Prešernova ul. 18

od kdaj biva v naši državi stalno stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Julijana, Golak, roj. 4. 7. 1908, Szentes, Madžarska, žid., hči Renata, roj. 21. 9. 1926, Varaždin Teichner Fric datum rojstva 14. 10. 1910 kraj rojstva Dunaj državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ptuj poklic zobotehnik bivališče

Wildenrajnerjeva 6

od kdaj biva v naši državi stalno stan samski/a opomba brez konf., prej žid. vere Teichner Mavro datum rojstva 14. 5. 1879 kraj rojstva Bieljsko, Č. S. R. državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ptuj poklic trgovski zastopnik bivališče

Wildenrajnerjeva 6

od kdaj biva v naši državi od leta 1907 stan vdovec Turad Oskar datum rojstva 23. 4. 1890 kraj rojstva Maribor državljanstvo jugoslovansko domovinskost Maribor poklic trgovec bivališče

Prešernova ul. 1

od kdaj biva v naši državi stalno stan samski/a Popis Judov občine Sv. Lovrenc na Pohorju okraja Maribor desni breg 1. maja 1937 Fischer Malvina datum rojstva 9. 4. 1876 kraj rojstva Kikinda državljanstvo jugoslovansko domovinskost Kikinda poklic zasebnica bivališče Sv. Lovrenc na Pohorju od kdaj biva v naši državi od rojstva stan vdova žena in nedoletni otroci hči Hana, roj. 25. 3. 1897, por. Andrejkovič opomba brez konfesije Andrejkovič Hana Fischer datum rojstva 25. 3. 1897 kraj rojstva Kikinda državljanstvo jugoslovansko domovinskost Kikinda poklic žena posestnika bivališče Sv. Lovrenc na Pohorju od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a žena in nedoletni otroci poročena z Andrejkovič Jovanom, posestnikom in lastnikom penzijonata, rimo. kat. vere; hči Evica, roj. l. 1924, rimokatoliške vere opomba brez konfesije, mož rimskokatoliške vere Popis Judov občine Makole okraja Maribor desni breg 1. maja 1937 Neuman Fritz datum rojstva 30. 1. 1909 kraj rojstva Sarajevo državljanstvo jugoslovansko domovinskost Zagreb poklic posestnik bivališče

Štatenberg št. 111

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Auguste, Eibel, rimskokatoliške vere, sin Zdenko, roj. 17. 9. 1933, sin Nenad, roj. 5. 12. 1934 Popis Judov občine Pobrežje okraja Maribor desni breg 1. maja 1937 Kohnstein Jeanette Blum datum rojstva 13. 3. 1866 kraj rojstva Veliki Mezeriči, Č.S.R. državljanstvo češkoslovaško domovinskost Jihlava poklic vdova po trgovcu bivališče

Nasipna ul. 31

od kdaj biva v naši državi od 10. 11. 1927 stan vdova Kohnstein Pavla datum rojstva 14. 10. 1889 kraj rojstva Okriško, Č. S. R. državljanstvo češkoslovaško domovinskost Trebič poklic zasebnica bivališče

Nasipna ul. 31

od kdaj biva v naši državi od 10. 11. 1927 stan samski/a Kohnstein Viljem datum rojstva 26. 8. 1891 kraj rojstva Okriško, Č. S. R. državljanstvo češkoslovaško domovinskost Trebič poklic ključavničarski pomočnik od kdaj biva v naši državi od 1. 4. 1920 stan samski/a Singer Dragotin datum rojstva 2. 8. 1897 kraj rojstva Hodošan, srez Prelog državljanstvo jugoslovansko domovinskost Hodošan, srez Prelog poklic trgovec bivališče

Nasipna ul. 80

od kdaj biva v naši državi od leta 1927 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Erna, Kohnstein, roj. 1. 9. 1904, židinja, sin Milan, roj. 13. 8. 1931 v Zagrebu Popis Judov občine Pragersko okraja Maribor desni breg 1. maja 1937 Weidmann Bela datum rojstva 23. 1. 1892 kraj rojstva Zemun državljanstvo jugoslovansko domovinskost Pragersko poklic železniški činovnik bivališče Pragersko od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Šarlota, Heller, židovske veroizpovedi, hči Georgeta, roj. 16. 8. 1924 opomba kot krščen žid Popis Judov občine Košaki okraja Maribor levi breg 1. maja 1937 Hirsch Gustav datum rojstva 22. 2. 1888 kraj rojstva Schweinfurt državljanstvo nemško domovinskost Nürnberg poklic družabnik tovarne hr. "Mirim", občina Košaki bivališče Košaki od kdaj biva v naši državi od 27. 7. 1933 stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Karola, Uffenheimer, izraelitske vere, hči Elizabeta, roj. 21. 11. 1919, Fürtheim, hči Margaret, roj. 20. 6. 1926, Fürtheim Uffenheimer Betina Löwi datum rojstva 25. 5. 1863 kraj rojstva Fürtheim državljanstvo nemško domovinskost Fürtheim poklic zasebnica bivališče Košaki od kdaj biva v naši državi od 21. 3. 1934 stan vdova Popis Judov občine Velka okraja Maribor levi breg 1. maja 1937 Hajdu Imre datum rojstva 14. 3. 1882 kraj rojstva Varpalota državljanstvo madžarsko domovinskost Varpalota poklic inženir, tehnični vodja podj. Industrija papirja in lepenke v Sladkem vrhu bivališče Sladki vrh od kdaj biva v naši državi od 1. 1. 1922 stan samski/a opomba imenovani je brez konfesije, poprej je bil žid Popis Judov občine Bodonci okraja Murska Sobota 1. maja 1937 Hahn Šamuel datum rojstva 26. 4. 1889 kraj rojstva Zenkovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Bodonci poklic trgovec bivališče

Bodonci 110

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a opomba sin Hermana Hahn Gizela Fürst datum rojstva 16. 5. 1895 kraj rojstva Bakovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Bodonci poklic žena trgovca bivališče

Bodonci 110

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Hahn Ludvik datum rojstva 22. 5. 1929 kraj rojstva Moščanci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Bodonci poklic sin trgovca bivališče

Bodonci 110

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan nedoleten/a opomba sin Šamuela Hahn Viktor datum rojstva 20. 8. 1931 kraj rojstva Bodonci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Bodonci poklic sin trgovca bivališče

Bodonci 110

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan nedoleten/a opomba sin Šamuela Popis Judov občine Cankova okraja Murska Sobota 1. maja 1937 Pollak Leopold datum rojstva 30. 4. 1897 kraj rojstva Cankova državljanstvo jugoslovansko domovinskost Cankova poklic trgovec bivališče

Cankova 30

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Ilona, Berger, roj. 29. 3. 1903, židovske veroizpovedi, hči Klara, roj. 11. 11. 1927, sin Alfred, roj. 3. 1. 1935 Pollak Ilona Berger datum rojstva 29. 3. 1903 kraj rojstva Nagy Kaniža, Madžarska državljanstvo jugoslovansko domovinskost Cankova poklic žena trgovca bivališče

Cankova 30

od kdaj biva v naši državi od leta 1926 stan poročen/a Pollak Klara datum rojstva 11. 11. 1927 državljanstvo jugoslovansko domovinskost Cankova bivališče

Cankova 30

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan nedoleten/a Pollak Alfred datum rojstva 3. 1. 1935 državljanstvo jugoslovansko domovinskost Cankova bivališče

Cankova 30

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan nedoleten/a Popis Judov občine Gornja Lendava (Grad) okraja Murska Sobota 1. maja 1937 Hahn Maksimilijan datum rojstva 14. 11. 1883 kraj rojstva Zenkovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Gornja Lendava poklic trgovec bivališče Gornja Lendava od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Serena, Berger, izraelitske vere, hči Iboja, roj. 24. 6. 1919 Popis Judov občine Gornji Petrovci okraja Murska Sobota 1. maja 1937 Singer Maksimilijan datum rojstva 22. 8. 1906 kraj rojstva Velemer, Madžarska državljanstvo jugoslovansko domovinskost Gornji Petrovci poklic trgovec bivališče Šulinci od kdaj biva v naši državi od leta 1909 stan poročen/a nedoletni otroci Elza Singer Julija Hahn datum rojstva 20. 7. 1911 državljanstvo jugoslovansko domovinskost Gornji Petrovci poklic trgovka bivališče Šulinci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a nedoletni otroci Elza Singer Elizabeta datum rojstva 26. 2. 1926 državljanstvo jugoslovansko domovinskost Gornja Lendava poklic učenka bivališče Šulinci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan nedoleten/a Popis Judov občine Križevci okraja Murska Sobota 1. maja 1937 Press Koloman datum rojstva 17. 8. 1885 kraj rojstva Abauj Santo, Č. S. R. državljanstvo jugoslovansko domovinskost Šalovci poklic trgovec bivališče Domanjševci od kdaj biva v naši državi od leta 1910 stan poročen/a nedoletni otroci žena Irma, roj. Schönauer, roj. 1. 11. 1887, hči Aranka, sin Leopold, roj. 2. 5. 1920, sin Ferdinand, 29. 11. 1921, sin Ladislov, 1. 11. 1927 Press Irma Schönauer datum rojstva 1. 11. 1887 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Šalovci poklic žena trgovca bivališče Domanjševci od kdaj biva v naši državi od leta 1910 stan poročen/a Press Aranka datum rojstva 1. 11. 1914 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Šalovci poklic trgovka bivališče Domanjševci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Press Leopold datum rojstva 2. 5. 1920 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Šalovci poklic trgovski vajenec bivališče Domanjševci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan nedoleten/a Press Ferdinand datum rojstva 29. 11. 1921 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Šalovci poklic slaščičarski vajenec bivališče Domanjševci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan nedoleten/a Press Ladislav datum rojstva 1. 11. 1927 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Šalovci bivališče Domanjševci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan nedoleten/a Popis Judov občine Martjanci okraja Murska Sobota 1. maja 1937 Hirschl Emerik datum rojstva 18. 2. 1908 kraj rojstva Vanča vas državljanstvo jugoslovansko domovinskost Tešanovci poklic trgovec z mešanim blagom bivališče

Martjanci 9

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Hiršl Helena datum rojstva 22. 3. 1904 kraj rojstva Vanča vas državljanstvo jugoslovansko domovinskost Tešanovci poklic trgovska pomočnica bivališče

Martjanci 9

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Hiršl Marija datum rojstva 15. 8. 1906 kraj rojstva Vanča vas državljanstvo jugoslovansko domovinskost Tešanovci poklic trgovska pomočnica bivališče

Martjanci 9

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Hiršl Jolanka datum rojstva 7. 2. 1910 kraj rojstva Rankovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Tešanovci poklic trgovska pomočnica bivališče

Martjanci 9

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Megei Julija Hiršl datum rojstva 1. 4. 1880 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Martjanci poklic trgovka bivališče

Martjanci 10

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan vdova Hirschln Regina Heimer datum rojstva 13. 6. 1877 kraj rojstva Lemerje, občina Puconci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Tešanovci poklic trgovka bivališče Tešanovci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan vdova Hirschln Nikolaj datum rojstva 18. 9. 1905 kraj rojstva Vanča vas, občina Kupšinci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Tešanovci poklic trgovec bivališče Tešanovci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Hirschln Renata datum rojstva 13. 4. 1914 kraj rojstva Tešanovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Tešanovci poklic trgovka bivališče Tešanovci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Popis Judov občine Murska Sobota okraja Murska Sobota 1. maja 1937 Schöntag Roza datum rojstva 23. 2. 1889 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic šivilja bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Schöntag Šalamon datum rojstva 2. 7. 1885 kraj rojstva Domajinci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovec bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Schöntag Betti Stern datum rojstva 6. 6. 1848 kraj rojstva Güssing, Avstrija državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic zasebnica bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od leta 1867 stan vdova Gostl Rožika datum rojstva 12. 3. 1912 kraj rojstva Tschentschendorf, Avstrija državljanstvo avstrijsko domovinskost Murska Sobota poklic zasebnica bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od leta 1915 stan samski/a Hirschl Leopold datum rojstva 29. 5. 1862 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovec bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Hirschl Šarolta Ernstein datum rojstva 15. 2. 1886 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic žena trgovca bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Hirschl Boriška Gros datum rojstva 24. 8. 1913 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic zasebnica bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Kohn Leopold datum rojstva 24. 7. 1885 kraj rojstva Berkovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovec bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Kohn Ana Kohn datum rojstva 14. 6. 1863 kraj rojstva Fokovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic žena trgovca bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Hirschl Armin datum rojstva 6. 3. 1888 kraj rojstva Pečarovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovec bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Hirschl Serena Kohn datum rojstva 2. 11. 1895 kraj rojstva Sebeborci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic žena trgovca bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Kohn Samuel datum rojstva 25. 8. 1884 kraj rojstva Sebeborci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovec bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Kohn Margareta Preis datum rojstva 23. 1. 1895 kraj rojstva Sentgyögyvölgy državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic žena trgovca bivališče Murska Sobota stan poročen/a Schwartz Netti Heimer datum rojstva 4. 8. 1850 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic žena sejmarja bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan vdova Ebenspanger Berta Schwartz datum rojstva 17. 8. 1887 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic žena gostilničarja bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a nedoletni otroci hči Marija Ebenšanger, roj. v Kapci 21. 2. 1918 Weiss Elizabeta Kardoš datum rojstva 8. 5. 1903 kraj rojstva Nova Bukovica državljanstvo jugoslovansko domovinskost Rogašovci poklic zasebnica bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od leta 1927 stan ločen/a nedoletni otroci sin Friderih Weiss, roj. v Gradcu 2. 4. 1928 Rosenfeld Aleksander datum rojstva 21. 2. 1863 kraj rojstva Galanta, Č. S. R. državljanstvo madžarsko domovinskost Murska Sobota poklic 2. kantor bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od leta 1919 stan poročen/a Rosenfeld Serafina Weiner datum rojstva 27. 1. 1880 kraj rojstva Vašvar, Madžarska državljanstvo madžarsko domovinskost Murska Sobota poklic žena kantora bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od leta 1919 stan poročen/a Heimer Evgen datum rojstva 29. 9. 1884 kraj rojstva Lemerje, občina Puconci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovec bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a nedoletni otroci sin Koloman, roj. v M. Soboti 5. 9. 1920, sin Emerik, roj. v M. Soboti 14. 11. 1922, sin Karolin, roj. v M. Soboti 4. 5. 1924 Heimer Elizabeta Koch datum rojstva 8. 5. 1894 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic žena trgovca bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Heimer Aleksander datum rojstva 2. 4. 1881 kraj rojstva Lemerje, občina Puconci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic invalid bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Heimer Arnold datum rojstva 2. 7. 1887 kraj rojstva Polana državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovec bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a nedoletni otroci sin Igo, roj. M. Soboti 1. 12. 1924, sin Kurti, roj. M. Soboti 2. 10. 1926 Heimer Jenette Landau datum rojstva 10. 8. 1895 kraj rojstva Žaklja, Poljska državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic žena trgovca bivališče Murska Sobota stan poročen/a Trautman Hinko datum rojstva 4. 6. 1907 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovec bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Trautman Rožika Kohn datum rojstva 26. 9. 1906 kraj rojstva Berlin državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic žena trgovca bivališče Murska Sobota stan poročen/a Trautman Marko datum rojstva 12. 1. 1863 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovec bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Trautman Šarolta Hirschl datum rojstva 1. 7. 1871 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic žena trgovca bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Preiss Adolf datum rojstva 24. 2. 1888 kraj rojstva Čikečka vas državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovec bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a nedoletni otroci sin Nikolaj, roj. v M. Soboti 3. 12. 1919, hči Marija, roj. M. Soboti 21. 9. 1928, hči Gyöngyi, roj. M. Soboti 18. 11. 1930 Preiss Johana Wolf datum rojstva 6. 1. 1895 kraj rojstva Brezovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic žena trgovca bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Rosenberger Olga Wolf datum rojstva 4. 3. 1893 kraj rojstva Zenkovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic zasebnica bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od leta 1925 stan poročen/a Rosenberger Koloman datum rojstva 5. 1. 1916 kraj rojstva Barczu, Madžarska državljanstvo madžarsko domovinskost Murska Sobota poklic zasebnik bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od leta 1927 stan samski/a Kaufman Josip datum rojstva 8. 7. 1918 kraj rojstva Velika Kaniža državljanstvo jugoslovansko domovinskost Kižovljan, občina Cestica poklic trgovski pomočnik bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od leta 1917 stan samski/a Fišer Andrej datum rojstva 10. 6. 1906 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Dubrava poklic mesar bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Hirschl Koloman datum rojstva 5. 11. 1904 kraj rojstva Budimpešta državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic skladiščnik bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od leta 1907 stan poročen/a nedoletni otroci sin Štefan, roj. v Mur. Soboti 27. 8. 1928, sin Teodor, roj. v Mur. Soboti 2. 2. 1932 Hirschl Elizabeta Hirschl datum rojstva 6. 7. 1910 kraj rojstva Budimpešta državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic žena skladiščnika bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Heimer Oskar datum rojstva 6. 5. 1894 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic dent. tehnik bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a nedoletni otroci sin Ludvik, roj. M. Soboti 2. 8. 1923, hči Karla, roj. M. Soboti 7. 3. 1925, Leja roj. M. Soboti 28. 5. 1926, Jerica roj. M. Soboti 5. 12. 1929 Heimer Helena Fürst datum rojstva 29. 3. 1898 kraj rojstva Bakovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic žena dent. bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Kohn Samuel datum rojstva 3. 4. 1886 kraj rojstva Szombathely državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic brivec bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Kohn Katarina Reknicer datum rojstva 9. 4. 1867 kraj rojstva Puconci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic žena brivca bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Berger Bela datum rojstva 9. 2. 1877 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovec bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Berger Laura Kaiser datum rojstva 24. 8. 1889 kraj rojstva Džakovo državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic žena trgovca bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Berger Miroslav datum rojstva 5. 4. 1908 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic inženir bivališče Požarevac od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Kiraly Josip datum rojstva 7. 11. 1894 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic brivec bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Hirschl Ženi datum rojstva 21. 1. 1880 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic zasebnica bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Hirschl Malvin datum rojstva 14. 3. 1881 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic zasebnica bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Ascher Netti Kohn datum rojstva 4. 2. 1860 kraj rojstva Sv. Benedik državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic zasebnica bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan vdova Flesch Herman datum rojstva 10. 6. 1908 kraj rojstva Trnava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Trnava poklic trgovski pomočnik bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Frim Sigmund datum rojstva 4. 3. 1865 kraj rojstva Hodoš državljanstvo jugoslovansko domovinskost Šalovci poklic posestnik bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Frim Rozalija Fischer datum rojstva 6. 2. 1875 kraj rojstva Papa, Madžarska državljanstvo jugoslovansko domovinskost Šalovci poklic žena posestnika bivališče Murska Sobota stan poročen/a Frim Ladislav datum rojstva 21. 6. 1904 kraj rojstva Hodoš državljanstvo jugoslovansko domovinskost Šalovci poklic trgovec bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Hahn Izidor datum rojstva 16. 3. 1893 kraj rojstva Bodonci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovec bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a nedoletni otroci hči Šarika roj. v Murski Soboti 28.7.1928, sin Andrej roj. v Murski Soboti 10.11.1932 Hahn Irena Kemeny datum rojstva 1. 5. 1902 kraj rojstva Moščanci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic žena trgovca bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Kiraly Štefan datum rojstva 20. 4. 1908 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovski pomočnik bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a nedoletni otroci sin Andrej, roj. Središču 8. 10. 1932 Kiraly Ana Singer datum rojstva 23. 10. 1907 kraj rojstva Denešlak državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic kem. čist. bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Heimer Aranka Manheim datum rojstva 21. 3. 1888 kraj rojstva Vespren državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic žena trgovca bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od leta 1908 stan vdova Heimer Rožika datum rojstva 23. 1. 1915 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic pri materi bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Heimer Bandi datum rojstva 23. 1. 1915 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic absolvent trgovske šole bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Fürst Aladar datum rojstva 8. 3. 1906 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovec bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Fürst Elemer datum rojstva 17. 8. 1908 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic zastopnik bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Fürst Blanka datum rojstva 27. 1. 1913 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic zasebnica bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Fürst Greta datum rojstva 4. 5. 1915 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic zasebnica bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Fürst Julija Neuburg datum rojstva 6. 12. 1896 kraj rojstva Sisak državljanstvo jugoslovansko domovinskost Sisak poklic žena trgovca bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan vdova Trautman Bernard datum rojstva 21. 9. 1871 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovec bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Trautman Netti Hirschl datum rojstva 5. 3. 1873 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic žena trgovca bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Schöntag Adolf datum rojstva 28. 5. 1881 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovec bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Schöntag Pavel datum rojstva 18. 3. 1912 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovski pomočnik bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Fürst Eduard datum rojstva 1. 4. 1892 kraj rojstva Bakovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovec bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a nedoletni otroci hči Šarolta, roj. v M. Soboti 6. 12. 1928, hči Erika, roj. v M. Soboti 10. 2. 1930 Fürst Terezija Hirschl datum rojstva 1. 6. 1901 kraj rojstva Szombathely državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic žena trgovca bivališče Murska Sobota stan poročen/a Kemeny Marko datum rojstva 25. 7. 1873 kraj rojstva Domanjševci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic mesar bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a nedoletni otroci hči Mira, roj. v Mariboru 17. 5. 1932 Kemeny Gizela Rosenberger datum rojstva 14. 12. 1894 kraj rojstva Murski Petrovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic žena trgovca bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Hahn Pavel datum rojstva 18. 2. 1894 kraj rojstva Bodonci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovec bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a nedoletni otroci hči Judita, roj. M. Soboti 16. 9. 1926, sin Tibor, roj. M. Soboti 28. 1. 1929 Hahn Margareta Gros datum rojstva 11. 5. 1906 kraj rojstva Fokovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic žena trgovca bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Reich Henrik datum rojstva 12. 7. 1881 kraj rojstva Mikefa državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic zastopnik bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Reich Ivana Ebenspanger datum rojstva 20. 12. 1884 kraj rojstva Adrijanci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic žena zastopnika bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Reich Helena datum rojstva 18. 12. 1909 kraj rojstva Velika Polana državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic zasebnica bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan ločen/a nedoletni otroci hči Marica, roj. M. Soboti 16. 6. 1933 Pollak Samuel datum rojstva 4. 9. 1881 kraj rojstva Odranci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic posestnik bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Pollak Etelka Bader datum rojstva 3. 9. 1882 kraj rojstva Dokležovje državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic žena polj. bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Pollak Terezija datum rojstva 12. 8. 1919 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic šivilja bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Pollak Bela datum rojstva 24. 6. 1913 kraj rojstva Dokležovje državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic uradnik bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Pollak Izidor datum rojstva 12. 3. 1878 kraj rojstva Odranci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic zastopnik bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Schöntag Ižak datum rojstva 20. 4. 1883 kraj rojstva Domajinci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovec bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Darvaš Mavro datum rojstva 27. 6. 1863 kraj rojstva Zaslavia državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic nadkantor bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od leta 1912 stan poročen/a opomba ministarstvo unutranjih dela K 3 br. 53423 od 10.10.1930 Darvaš Johana Kohn datum rojstva 20. 5. 1867 kraj rojstva Janka, Madžarska državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic žena nadkantora bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od leta 1912 stan poročen/a Roth Lazar datum rojstva 24. 1. 1877 kraj rojstva Jalšva, Č. S. R. državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic nadrabin bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Preiss Ladislav datum rojstva 18. 3. 1920 kraj rojstva Šulinci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Hodoš, občina Šalovci poklic zoboteh. pr. bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Fürst Evgen datum rojstva 5. 5. 1890 kraj rojstva Bakovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovec bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Fürst Ilonka Reich datum rojstva 7. 4. 1892 kraj rojstva Bakovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic žena trgovca bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Schöntag Johana Rečeji datum rojstva 14. 4. 1881 kraj rojstva Nemešnep državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic žena trgovca bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od leta 1910 stan poročen/a Waly Aleksander datum rojstva 11. 11. 1882 kraj rojstva Szombathely državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic odvetnik bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od leta 1906 stan poročen/a Waly Elizabeta Arvai datum rojstva 15. 9. 1892 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic žena odvetnika bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Geiger Cecilija datum rojstva 16. 5. 1881 kraj rojstva Varaždin državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic žena zdravnika bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan vdova Hahn Herman datum rojstva 3. 6. 1857 kraj rojstva Ižakovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ižakovci poklic trgovec bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Hahn Ana Schwartz datum rojstva 16. 7. 1863 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic žena trgovca bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Hirschl Moritz datum rojstva 7. 8. 1848 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovec bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan vdovec Kardoš Ana Hirschl datum rojstva 30. 7. 1879 kraj rojstva Sv. Sebeščan državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovka bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan ločena Kardoš Margit datum rojstva 8. 12. 1908 kraj rojstva Zala Bakša državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic zasebnica bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Kardoš Aladar datum rojstva 14. 2. 1914 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic zasebni uradnik bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Kardoš Ivo datum rojstva 2. 11. 1909 kraj rojstva Čestreg državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovski pomočnik bivališče Murska Sobota stan samski/a Halmoš Evgen datum rojstva 3. 3. 1886 kraj rojstva Pečarovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovec bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a nedoletni otroci Hči Elizabeta, roj. M. Soboti 10. 6. 1922, sin Vladimir, roj.M. Soboti 20. 5. 1925, sin Oto, roj. M. Soboti 11. 10. 1928 Halmoš Irena datum rojstva 6. 1. 1901 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic žena trgovca bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Trautman Aleksander datum rojstva 21. 10. 1873 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovec bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Trautman Johana Hirschl datum rojstva 20. 5. 1876 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic žena trgovca bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Trautman Franc datum rojstva 12. 2. 1902 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic zastopnik bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Arvai Vincenc datum rojstva 26. 7. 1895 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovec bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Arvai Vera Arvai datum rojstva 31. 10. 1903 kraj rojstva Zagreb državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic žena trgovca bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Schnönauer Moritz datum rojstva 9. 11. 1856 kraj rojstva Janošhaza državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic zasebnik bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan vdovec Nadai Josip datum rojstva 14. 6. 1872 kraj rojstva Alba Julia državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovec bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Nadai Ida Nadai datum rojstva 7. 9. 1877 kraj rojstva Šafersko državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic žena trgovca bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Nadai Ladislav datum rojstva 30. 12. 1903 kraj rojstva Rab, Medjimurje državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovec bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Nadai Eva Pollak datum rojstva 26. 12. 1915 kraj rojstva Dolnja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Dolnja Lendava poklic žena trgovca bivališče Murska Sobota stan poročen/a Nadai Ernest datum rojstva 12. 10. 1906 kraj rojstva Šafersko državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovec bivališče Murska Sobota stan samski/a Nadai Franc datum rojstva 14. 12. 1910 kraj rojstva Šafersko državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovec bivališče Murska Sobota stan samski/a Pollak Rudolf datum rojstva 17. 2. 1910 kraj rojstva Dokležovje državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovec bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Pollak Berta Trautman datum rojstva 20. 3. 1914 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic žena trgovca bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Hirschl Adolf datum rojstva 15. 10. 1855 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovec bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Hirschl Ludvik datum rojstva 23. 6. 1879 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovec bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Hirschl Koloman datum rojstva 21. 1. 1884 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovec bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Hirschl Maks datum rojstva 27. 3. 1883 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic trgovec bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a nedoletni otroci sin Rauli, roj. M. Sobota 5. 7. 1931 Hirschl Lola Kohn datum rojstva 6. 8. 1900 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic žena trgovca bivališče Murska Sobota od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Popis Judov občine Murska Sobota okolica okraja Murska Sobota 1. maja 1937 Först Kalman datum rojstva 12. 6. 1904 kraj rojstva Murski Črnci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota - okolica poklic gostilničar bivališče Murski Črnci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Ida, Avguštin, evangeličanske vere opomba otroci evangeličanske veroizpovedi Špitzer Izidor datum rojstva 14. 4. 1876 kraj rojstva Prelog državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota - okolica poklic trgovec in posestnik bivališče

Bakovci 103

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Elvira, Hiršl, izraelske vere, sin Franc, roj. 12. 11. 1911, hči Elizabeta, roj. 3. 3. 1916, hči Ana, roj. 14. 8. 1919, sin Viljem, roj. 7. 5. 1919 Reich Ignac datum rojstva 6. 1. 1888 kraj rojstva Bakovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota - okolica poklic gostilničar in posestnik bivališče

Bakovci 100

od kdaj biva v naši državi od leta 1869 stan vdovec žena in nedoletni otroci sin Zoltan, roj. 22. 8. 1922, sin Geza, roj. 19. 10. 1923, hči Aranka, roj. 7. 12. 1927, hči Šarika, roj. 29. 7. 1929 Reich Julijana Först datum rojstva 15. 7. 1860 državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota - okolica poklic preužitkarica bivališče

Bakovci 100

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan vdova Popis Judov občine Pertoča okraja Murska Sobota 1. maja 1937 Ebenšpanger Salamon datum rojstva 28. 6. 1875 kraj rojstva Odranci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Pertoča poklic trgovec z mešanim blagom bivališče Gederovci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Ebenšpanger Roza Hiršl datum rojstva 16. 9. 1884 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Pertoča poklic žena trgovca bivališče Gederovci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a žena in nedoletni otroci mož Salamon Ebenšpanger Ladislav datum rojstva 27. 1. 1907 kraj rojstva Večeslavci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Pertoča poklic trgovec bivališče Puconci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a opomba ime žene je neznano, poizvedba v Puconcih Ebenšpanger Bela datum rojstva 6. 5. 1908 kraj rojstva Večeslavci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Pertoča poklic trgovski pomočnik bivališče Zagreb od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Ebenšpanger Ernö datum rojstva 9. 4. 1911 kraj rojstva Pertoča državljanstvo jugoslovansko domovinskost Pertoča poklic trgovski pomočnik bivališče Gederovci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Popis Judov občine Selo okraja Murska Sobota 1. maja 1937 Gross Šamuel datum rojstva 30. 7. 1870 kraj rojstva Fokovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Prosenjakovci poklic trgovec bivališče Fokovci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Betti, Koch, židovske vere opomba brez konfesije Koch Julius datum rojstva 24. 4. 1896 kraj rojstva Sarvar državljanstvo madžarsko domovinskost Szombathely poklic trgovec bivališče Fokovci stan poročen/a žena in nedoletni otroci >žena Irena, Gross, židovske vere, sin Ernest, 20. 4. 1922, hči Marija, 30. 3. 1925 opomba brez konfesije Popis Judov občine Puconci okraja Murska Sobota 1. maja 1937 Štern Arnold datum rojstva 18. 5. 1886 kraj rojstva Puconci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Puconci poklic trgovec bivališče Puconci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a žena in nedoletni otroci hči Gabrijela, 31. 1. 1924, sin Julij, roj. 12. 11. 1928 opomba izraelske vere Štern Ema Šparaš datum rojstva 24. 2. 1898 kraj rojstva Gederovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Puconci poklic trgovka bivališče Puconci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a opomba evangeličan a. v. Ebenšpanger Ladislav datum rojstva 22. 1. 1907 kraj rojstva Večeslavci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Pertoča poklic trgovec bivališče Puconci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a opomba izraelske vere Ebenšpanger Irena Hiršl datum rojstva 28. 8. 1911 kraj rojstva Tešanovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Pertoča poklic trgovka bivališče Puconci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a opomba izraelske vere Popis Judov občine Rogašovci okraja Murska Sobota 1. maja 1937 Koblencer Oskar datum rojstva 28. 3. 1887 kraj rojstva Sv. Jurij državljanstvo jugoslovansko domovinskost Rogašovci poklic trgovec z mešanim blagom bivališče Sv. Jurij od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Koblencer Ludvig datum rojstva 21. 11. 1887 kraj rojstva Sv. Jurij državljanstvo jugoslovansko domovinskost Rogašovci poklic trgovec z mešanim blagom bivališče Sv. Jurij od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Weiss Samuel datum rojstva 1875 kraj rojstva Serdica državljanstvo jugoslovansko domovinskost Rogašovci poklic trgovec z živino bivališče Serdica od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Weiss Etelka Herberger datum rojstva 11. 4. 1878 kraj rojstva Güssing državljanstvo jugoslovansko domovinskost Rogašovci bivališče Serdica od kdaj biva v naši državi od poroke leta 1902 stan poročen/a Rosenberger Josip datum rojstva 17. 12. 1887 kraj rojstva Murski Petrovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Rogašovci poklic trgovec z mešanim blagom bivališče Rogašovci od kdaj biva v naši državi od poroke leta 1920 stan poročen/a Rosenberger Elizabeta datum rojstva 1890 kraj rojstva Gornja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Rogašovci poklic žena bivališče Rogašovci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Rosenberger Dezider datum rojstva 30. 3. 1921 kraj rojstva Rogašovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Rogašovci poklic sin bivališče Rogašovci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan nedoleten/a Rosenberger Juli datum rojstva 22. 9. 1924 kraj rojstva Rogašovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Rogašovci poklic sin bivališče Rogašovci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan nedoleten/a Morgenštern Olga datum rojstva 4. 10. 1887 kraj rojstva Gornja Lendava državljanstvo jugoslovansko domovinskost Rogašovci poklic trgovka bivališče Rogašovci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Stern Albert datum rojstva 4. 11. 1869 kraj rojstva Kőrmend državljanstvo jugoslovansko domovinskost Rogašovci poklic trgovec z mešanim blagom bivališče Rogašovci od kdaj biva v naši državi od poroke leta 1896 stan poročen/a Stern Evgenija Koblencer datum rojstva 31. 1. 1876 kraj rojstva Pertoča državljanstvo jugoslovansko domovinskost Rogašovci poklic žena bivališče Rogašovci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Stern Elvira datum rojstva 6. 1. 1898 kraj rojstva Sv. Jurij državljanstvo jugoslovansko domovinskost Rogašovci poklic hči bivališče Rogašovci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Stern Arpat datum rojstva 16. 1. 1902 kraj rojstva Sv. Jurij državljanstvo jugoslovansko domovinskost Rogašovci poklic sin bivališče Rogašovci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Kohn Margit datum rojstva 9. 3. 1906 kraj rojstva Sv. Jurij državljanstvo jugoslovansko domovinskost Rogašovci poklic hči bivališče Rogašovci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan vdova Kohn Erža datum rojstva 21. 3. 1929 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Rogašovci bivališče Rogašovci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan nedoleten/a Kohn Žuzika datum rojstva 14. 6. 1932 kraj rojstva Murska Sobota državljanstvo jugoslovansko domovinskost Rogašovci poklic hči bivališče Rogašovci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan nedoleten/a Weiss Oskar datum rojstva 2. 6. 1901 kraj rojstva Serdica državljanstvo jugoslovansko domovinskost Rogašovci poklic trgovec autopodjetnik bivališče Rogašovci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan ločen/a Kreutzer Mirko datum rojstva 23. 3. 1922 kraj rojstva Kumanovec državljanstvo jugoslovansko domovinskost Kumanovec poklic vajenec bivališče Rogašovci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan nedoleten/a Popis Judov občine Šalovci okraja Murska Sobota 1. maja 1937 Preiss Edmund datum rojstva 20. 5. 1890 kraj rojstva Tešanovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Hodoš, občina Šalovci poklic trgovec bivališče Hodoš od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a žena in nedoletni otroci sin Ladislav 18.3.1920, hči Magdalena 8.9.1921, bivata od rojstva Preiss Friderika Biller datum rojstva 5. 3. 1900 kraj rojstva Gornji Slaveči državljanstvo jugoslovansko domovinskost Hodoš, občina Šalovci poklic gospodinja bivališče Hodoš od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Preiss Maksimilijan datum rojstva 29. 6. 1860 kraj rojstva Güssing državljanstvo jugoslovansko domovinskost Šulinci, občina Gornji Petrovci poklic trgovec bivališče Hodoš od kdaj biva v naši državi od leta 1890 stan vdovec Preiss Katarina Graf datum rojstva 10. 11. 1856 kraj rojstva Güssing državljanstvo jugoslovansko domovinskost Murska Sobota poklic zasebnica bivališče Hodoš od kdaj biva v naši državi od leta 1892 stan vdova Singer Sigmund datum rojstva 10. 5. 1868 kraj rojstva Szepetk državljanstvo jugoslovansko domovinskost Veliki Dolenci poklic trgovec - gostilničar bivališče Veliki Dolenci od kdaj biva v naši državi od leta 1907 stan vdovec Singer Anica datum rojstva 19. 12. 1900 kraj rojstva Velemer državljanstvo jugoslovansko domovinskost Veliki Dolenci poklic pogodbena poštarica v Šalovcih bivališče Šalovci od kdaj biva v naši državi od leta 1907 stan samski/a Singer Julij datum rojstva 24. 3. 1902 kraj rojstva Velemer državljanstvo jugoslovansko domovinskost Veliki Dolenci poklic trgovec bivališče Veliki Dolenci od kdaj biva v naši državi od leta 1907 stan samski/a Pinter Benö datum rojstva 6. 12. 1872 kraj rojstva Veliki Dolenci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Veliki Dolenci poklic trgovec bivališče Veliki Dolenci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Vogel David datum rojstva 4. 1. 1881 državljanstvo jugoslovansko domovinskost Šalovci poklic trgovec, mesar in gostilničar bivališče Šalovci od kdaj biva v naši državi od leta 1886 stan samski/a Vogel Roza Štraus datum rojstva 10. 1. 1855 državljanstvo jugoslovansko domovinskost Šalovci poklic gospodinja bivališče Šalovci od kdaj biva v naši državi od leta 1886 stan vdova Vogel Viljem datum rojstva 1. 10. 1885 državljanstvo jugoslovansko domovinskost Šalovci poklic poljedelec bivališče Šalovci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a žena in nedoletni otroci vnuk Herc Aleks, roj. 28. 7. 1929, biva 7 let Schönauer Julij datum rojstva 17. 1. 1894 kraj rojstva Lipovci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Turnišče poklic fotograf bivališče Šalovci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a žena in nedoletni otroci sin Ladislav, roj. 28. 7. 1927, hči Helena, roj. 16. 9. 1929 Schönauer Elizabeta Leitner datum rojstva 2. 5. 1904 kraj rojstva Gardinovac državljanstvo jugoslovansko domovinskost Turnišče poklic gospodinja bivališče Šalovci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Švarc Franjo datum rojstva 20. 12. 1904 kraj rojstva Nedelišče državljanstvo jugoslovansko domovinskost Čakovec poklic trgovec bivališče Šalovci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a žena in nedoletni otroci sin Evgen roj. 6. 8. 1933 Švarc Rozalija Hahn datum rojstva 2. 7. 1906 kraj rojstva Bodonci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Čakovec poklic trgovka bivališče Šalovci od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Popis Judov občine Tišina okraja Murska Sobota 1. maja 1937 Rozenberger Žigmond datum rojstva 22. 11. 1859 kraj rojstva Alšo Ragod, srez Zalaegerszeg državljanstvo jugoslovansko domovinskost Tropovci, občina Tišina poklic preužitkar bivališče

Tropovci 10

od kdaj biva v naši državi od leta 1883 stan vdovec Heimer Etelka Löwi datum rojstva 17. 6. 1880 kraj rojstva Zalasentbalaž državljanstvo jugoslovansko domovinskost Gradišče, občina Tišina poklic trgovka bivališče

Gradišče 30

od kdaj biva v naši državi od leta 1903 stan vdova žena in nedoletni otroci hči Irenka, roj. 1. 9. 1919, sin Jožef, roj. 17. 2. 1921 Heimer Gizela datum rojstva 16. 7. 1909 kraj rojstva Gradišče, občina Tišina državljanstvo jugoslovansko domovinskost Gradišče, občina Tišina poklic šiviljska pomočnica bivališče

Gradišče 30

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Heimer Štefan datum rojstva 30. 7. 1913 kraj rojstva Gradišče, občina Tišina državljanstvo jugoslovansko domovinskost Gradišče, občina Tišina poklic trgovski pomočnik bivališče

Gradišče 30

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Ebenšpanger Šalamon datum rojstva 15. 6. 1875 kraj rojstva Odranci, občina Beltinci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Pertoča poklic trgovec bivališče

Gederovci 11

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a žena in nedoletni otroci oženjen s Hirschl Razalio, židovske veroizpovedi Ebenšpanger Ernest datum rojstva 10. 3. 1910 kraj rojstva občina Pertoča državljanstvo jugoslovansko domovinskost Pertoča poklic trgovski pomočnik bivališče

Gederovci 11

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a Popis Judov občine Trebnje okraja Novo mesto 1. maja 1937 Steiner Bela datum rojstva 31. 1. 1903 kraj rojstva Orehovica, srez Zlatar državljanstvo jugoslovansko domovinskost Zabok, srez Krapina poklic lekarnar bivališče

Trebnje 28

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Zora, Matersdorfer, jevrejske vere, hči Mirjana, roj. 21. 4. 1935, Karlovac opomba s konfesijo Popis Judov avtonomnega mesta Ptuj 1. maja 1937 Sonnenschein Hinko datum rojstva 20. 7. 1884 kraj rojstva Ptuj državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ptuj poklic trgovec bivališče

Rogozniška c. 4

od kdaj biva v naši državi poročen/a stan od rojstva žena in nedoletni otroci družinski poglavar Sonnenschein Elisabeta Kraus datum rojstva 1. 11. 1895 kraj rojstva Sisak državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ptuj poklic soproga bivališče

Rogozniška c. 4

od kdaj biva v naši državi poročen/a stan od rojstva žena in nedoletni otroci žena Sonnenschein Frančiška datum rojstva 15. 3. 1924 kraj rojstva Ptuj državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ptuj poklic dijakinja bivališče

Rogozniška c. 4

od kdaj biva v naši državi nedoleten/a stan od rojstva žena in nedoletni otroci hči Sonnenschein Vera datum rojstva 4. 10. 1926 kraj rojstva Ptuj državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ptuj poklic dijakinja bivališče

Rogozniška c. 4

od kdaj biva v naši državi nedoleten/a stan od rojstva žena in nedoletni otroci hči Sonnenschein Albert datum rojstva 8. 11. 1890 kraj rojstva Ptuj državljanstvo jugoslovansko domovinskost Varaždin poklic trgovec bivališče

Ormoška c. 1

od kdaj biva v naši državi poročen/a stan od rojstva žena in nedoletni otroci družinski poglavar Sonnenschein Erna datum rojstva 6. 2. 1902 kraj rojstva Derventa državljanstvo jugoslovansko domovinskost Varaždin poklic soproga bivališče

Ormoška c. 1

od kdaj biva v naši državi poročen/a stan od rojstva žena in nedoletni otroci žena Sonnenschein Kurt datum rojstva 14. 6. 1929 kraj rojstva Ptuj državljanstvo jugoslovansko domovinskost Varaždin poklic dijakinja bivališče

Ormoška c. 1

od kdaj biva v naši državi nedoleten/a stan od rojstva žena in nedoletni otroci sin Sonnenschein Egon Branko datum rojstva 24. 9. 1930 kraj rojstva Ptuj državljanstvo jugoslovansko domovinskost Varaždin poklic dijak bivališče

Ormoška c. 1

od kdaj biva v naši državi nedoleten/a stan od rojstva žena in nedoletni otroci sin Sonnenschein Ignac datum rojstva 10. 7. 1882 kraj rojstva Ptuj državljanstvo jugoslovansko domovinskost Varaždin poklic trgovec bivališče

Rogozniška c. 4

od kdaj biva v naši državi poročen/a stan od rojstva žena in nedoletni otroci družinski poglavar Sonnenschein Olga Rochlitz datum rojstva 20. 5. 1892 kraj rojstva Daruvar državljanstvo jugoslovansko domovinskost Varaždin poklic soproga bivališče

Rogozniška c. 4

od kdaj biva v naši državi poročen/a stan od rojstva žena in nedoletni otroci žena Sonnenschein Leopold datum rojstva 16. 3. 1914 kraj rojstva Gradec državljanstvo jugoslovansko domovinskost Varaždin poklic trgovski pomočnik bivališče

Spodnji Breg 27

od kdaj biva v naši državi samski/a stan od leta 1918 žena in nedoletni otroci sin opomba mati Hermina, roj. Moor, rimskokatoliške vere, sedaj v Avstriji Sonnenschein Erik datum rojstva 5. 10. 1926 kraj rojstva Ptuj državljanstvo jugoslovansko domovinskost Varaždin poklic dijak bivališče

Rogozniška c. 4

od kdaj biva v naši državi nedoleten/a stan od rojstva žena in nedoletni otroci sin Rechnitzer Bernard datum rojstva 11. 9. 1881 kraj rojstva Ptuj državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ptuj poklic trgovec bivališče

Panonska ul. 12

od kdaj biva v naši državi poročen/a stan od rojstva žena in nedoletni otroci družinski poglavar Rechnitzer Melanija Behrmann datum rojstva 11. 3. 1901 kraj rojstva Zagreb državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ptuj poklic soproga bivališče

Panonska ul. 12

od kdaj biva v naši državi poročen/a stan od rojstva žena in nedoletni otroci žena Rechnitzer Adolf datum rojstva 29. 6. 1926 kraj rojstva Zagreb državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ptuj poklic dijak bivališče

Panonska ul. 12

od kdaj biva v naši državi nedoleten/a stan od rojstva žena in nedoletni otroci sin Rechnitzer Čelota datum rojstva 6. 5. 1929 kraj rojstva Zagreb državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ptuj poklic dijakinja bivališče

Panonska ul. 12

od kdaj biva v naši državi nedoleten/a stan od rojstva žena in nedoletni otroci hči Rechnitzer Mavro datum rojstva 10. 1. 1880 kraj rojstva Ptuj državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ptuj poklic trgovec bivališče

Panonska ul. 12

od kdaj biva v naši državi samski/a stan od rojstva žena in nedoletni otroci hči Stern Leopold datum rojstva 1. 6. 1871 kraj rojstva Rechnitz, Gradiščanska državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ptuj poklic trgovec bivališče

Vodnikova ul. 2

od kdaj biva v naši državi poročen/a stan od leta 1886 žena in nedoletni otroci družinski poglavar Stern Marija Weiss datum rojstva 5. 5. 1882 kraj rojstva Szombathely državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ptuj poklic soproga bivališče

Vodnikova ul. 2

od kdaj biva v naši državi poročen/a stan od leta 1907 žena in nedoletni otroci žena Nadasy Hinko datum rojstva 1. 9. 1898 kraj rojstva Čakovec državljanstvo jugoslovansko domovinskost Čakovec poklic trgovec bivališče

Vodnikova ul. 2

od kdaj biva v naši državi poročen/a stan od rojstva žena in nedoletni otroci družinski poglavar Nadasy Josipina datum rojstva 1. 6. 1908 kraj rojstva Ptuj državljanstvo jugoslovansko domovinskost Čakovec poklic soproga bivališče

Vodnikova ul. 2

od kdaj biva v naši državi poročen/a stan od rojstva žena in nedoletni otroci žena Nadasy Peter datum rojstva 14. 6. 1934 kraj rojstva Ptuj državljanstvo jugoslovansko domovinskost Čakovec bivališče

Vodnikova ul. 2

od kdaj biva v naši državi nedoleten/a stan od rojstva žena in nedoletni otroci sin Moses Kornelija Neuwirt datum rojstva 4. 12. 1851 kraj rojstva Čakovec državljanstvo jugoslovansko domovinskost Varaždin poklic vdova po trgovcu bivališče

Zgornji Breg 17

od kdaj biva v naši državi vdova stan od rojstva žena in nedoletni otroci sin Marič Oskar datum rojstva 11. 2. 1877 kraj rojstva Sv. Barbara, Haloze državljanstvo jugoslovansko domovinskost Varaždin poklic trgovec bivališče

Zgornji Breg 17

od kdaj biva v naši državi poročen/a stan od rojstva žena in nedoletni otroci družinski poglavar opomba poprej Moses Marič Frančiška Schreiber datum rojstva 13. 8. 1887 kraj rojstva Martjanci državljanstvo jugoslovansko domovinskost Varaždin poklic soproga bivališče

Zgornji Breg 17

od kdaj biva v naši državi poročen/a stan od rojstva žena in nedoletni otroci žena Marič Edvard datum rojstva 27. 12. 1905 kraj rojstva Ptuj državljanstvo jugoslovansko domovinskost Varaždin poklic trgovec bivališče

Zgornji Breg 17

od kdaj biva v naši državi samski/a stan od rojstva žena in nedoletni otroci sin Marič Valter datum rojstva 22. 1. 1908 kraj rojstva Ptuj državljanstvo jugoslovansko domovinskost Varaždin poklic trgovec bivališče

Zgornji Breg 17

od kdaj biva v naši državi samski/a stan od rojstva žena in nedoletni otroci sin Geršanovič Salomon datum rojstva 5. 5. 1896 kraj rojstva Odesa, Rusija državljanstvo rusko domovinskost Odesa poklic tipograf bivališče

Slomšekova 1

od kdaj biva v naši državi poročen/a stan od leta 1919 žena in nedoletni otroci družinski poglavar Geršanovič Frančiška Artenjak datum rojstva 9. 3. 1906 kraj rojstva Milano državljanstvo rusko domovinskost Odesa poklic soproga bivališče

Slomšekova 1

od kdaj biva v naši državi poročen/a stan od leta 1915 žena in nedoletni otroci žena opomba izstopila iz rimskokatoliške cerkve, brez konfesije Popis Judov občine Majšperk okraja Ptuj okolica 1. maja 1937 Mährischl Franc datum rojstva 13. 3. 1885 kraj rojstva Brno državljanstvo češkoslovaško domovinskost Brno poklic tehnični vodja in predzastopnik t. Vunateks od kdaj biva v naši državi od 1. 9. 1928 stan poročen/a Mährischl Sophie Langer datum rojstva 1. 12. 1900 kraj rojstva Brno državljanstvo češkoslovaško domovinskost Brno poklic žena od kdaj biva v naši državi od 1. 9. 1929 stan poročen/a Mährischl August datum rojstva 12. 8. 1924 kraj rojstva Brno državljanstvo češkoslovaško domovinskost Brno poklic sin, dijak od kdaj biva v naši državi od 1. 9. 1929 stan nedoleten/a Popis Judov občine Središče ob Dravi okraja Ptuj okolica 1. maja 1937 Mitzky Geza datum rojstva 18. 10. 1882 kraj rojstva Ludbreg državljanstvo jugoslovansko domovinskost Središče ob Dravi poklic trgovec bivališče

Središče 192

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Mitzky Regina Lövy datum rojstva 5. 2. 1881 kraj rojstva Središče ob Dravi državljanstvo jugoslovansko domovinskost Središče ob Dravi poklic žena trgovca bivališče

Središče 192

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Mitzky Zora datum rojstva 5. 2. 1911 kraj rojstva Središče ob Dravi državljanstvo jugoslovansko domovinskost Središče ob Dravi bivališče

Središče 192

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a žena in nedoletni otroci hči Geze in Regine Mitzky Mitzky Branko datum rojstva 17. 12. 1909 kraj rojstva Središče ob Dravi državljanstvo jugoslovansko domovinskost Središče ob Dravi poklic trgovec bivališče

Središče 192

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a žena in nedoletni otroci sin Mitja, roj. 5. 11. 1929, Ljubljana Mitzky Matilda Moharič datum rojstva 18. 4. 1902 kraj rojstva Gorica državljanstvo jugoslovansko domovinskost Središče ob Dravi poklic žena trgovca bivališče

Središče 192

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a Popis Judov občine Sv. Marjeta niže Ptuja (Gorišnica) okraja Ptuj okolica 1. maja 1937 Bolaffio Evgen datum rojstva 22. 7. 1888 kraj rojstva Ljubljana državljanstvo jugoslovansko domovinskost Ljubljana poklic trgovec z vinom bivališče

Moškanjci 81

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan poročen/a žena in nedoletni otroci žena Amalija, Pegan, roj. l. 1889, rimskokatoliške vere, sin Mario, roj. 7. 8. 1918, sin Renato, roj. 3. 3. 1926 Popis Judov občine Sv. Barbara v Halozah (Cirkulane) okraja Ptuj okolica 1. maja 1937 Primožič Zlata Stern datum rojstva 11. 3. 1891 kraj rojstva Mali Bukovec državljanstvo jugoslovansko domovinskost Sv. Barbara v Halozah, srez Ptuj poklic posestnica in bivša trgovka bivališče Sv. Barbara v Halozah od kdaj biva v naši državi stalno stan poročen/a žena in nedoletni otroci nima nedoletnih otrok; rojena kot judinja Stern, vdova Blass, znova poročena Primožič Blass Milan datum rojstva 18. 3. 1914 kraj rojstva Sv. Barbara v Halozah državljanstvo jugoslovansko domovinskost Sv. Barbara v Halozah, srez Ptuj poklic praktikant inžiner kemičnega oddel. Tivat Varaždin stan samski/a Popis Judov občine Bled okraja Radovljica 1. maja 1937 Grünwald Božena Rudner datum rojstva 1. 6. 1889 kraj rojstva Berlin državljanstvo češkoslovaško domovinskost Bizenz Hradište poklic zasebnica bivališče

Rečica 97, Bled

od kdaj biva v naši državi od 6. 6. 1935 stan ločen/a opomba judovske vere Jabobsen Dora datum rojstva 15. 5. 1876 kraj rojstva Podgorec državljanstvo nemško domovinskost Berlin poklic zasebnica bivališče

Rečica 97, Bled

od kdaj biva v naši državi od 25. 8. 1936 stan vdova Bertnek Maks datum rojstva 28. 6. 1890 kraj rojstva Frankfurt am Main državljanstvo nemško domovinskost Frankfurt am Main poklic pisatelj bivališče

Rečica 120, Bled

od kdaj biva v naši državi od 6. 7. 1935 stan poročen/a Bertnek Edith Offenheim datum rojstva 28. 5. 1890 kraj rojstva Berlin državljanstvo nemško domovinskost Frankfurt am Main poklic žena pisatelja bivališče

Rečica 120, Bled

od kdaj biva v naši državi od 6. 7. 1935 stan poročen/a Landokni Pavla datum rojstva 5. 5. 1888 kraj rojstva Neumark-Westpreussen državljanstvo nemško domovinskost Berlin poklic zasebnica bivališče

Rečica 110, Bled

od kdaj biva v naši državi od 24. 4. 1934 stan samski/a opomba judovske vere Piacknovo Elizabeth Braun datum rojstva 12. 9. 1893 kraj rojstva Hamburg državljanstvo nemško domovinskost Berlin poklic zasebnica bivališče

Rečica 110, Bled

od kdaj biva v naši državi od 8. 4. 1934 stan ločen/a opomba rimskokatoliške vere Steinitz Maria Braun datum rojstva 14. 9. 1876 kraj rojstva Jalle B. Hanover državljanstvo nemško domovinskost Berlin poklic zasebnica bivališče

Rečica 110, Bled

od kdaj biva v naši državi od 8. 4. 1934 stan vdova opomba rimskokatoliške vere Rosenhain Walter Herman datum rojstva 24. 5. 1916 kraj rojstva Heidelberg državljanstvo nemško domovinskost Heidelberg poklic mehanik bivališče

Grad 130, Bled

od kdaj biva v naši državi od 6. 8. 1933 stan samski/a opomba judovske vere Rosenhain Herman Beno datum rojstva 22. 8. 1919 kraj rojstva Heidelberg državljanstvo nemško domovinskost Heidelberg poklic dijak bivališče

Grad 130, Bled

od kdaj biva v naši državi od 6. 8. 1933 stan samski/a opomba judovske vere Rosenhain Rudolf Rafael datum rojstva 9. 2. 1915 kraj rojstva Heidelberg državljanstvo nemško domovinskost Heidelberg poklic trgovec bivališče

Grad 130, Bled

od kdaj biva v naši državi od 25. 8. 1933 stan samski/a opomba judovske vere Rosenhain Emilie datum rojstva 17. 3. 1879 kraj rojstva Böckinger državljanstvo nemško domovinskost Heidelberg poklic gospodinja bivališče

Grad 130, Bled

od kdaj biva v naši državi od 19. 8. 1933 stan poročen/a opomba judovske vere Popis Judov občine Rogatec okraja Šmarje pri Jelšah 1. maja 1937 Grünwald Josip datum rojstva 29. 8. 1877 kraj rojstva Koprivnica, Hrvatska državljanstvo madžarsko domovinskost Barč, Madžarska poklic trgovski potnik bivališče

Rogatec 37

od kdaj biva v naši državi od rojstva stan samski/a