/
Periodicals
/
Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino

This work by Tomaž Lazar is licensed under Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International
Preučevanje historičnega orožja v slovenskem prostoru nima dolge strokovne tradicije. K temu so pripomogli različni razlogi – po eni strani splošno zakoreninjene predstave o nacionalni zgodovini Slovencev kot mitologiziranega naroda miroljubnih poljedelcev, po drugi strani pomanjkanje reprezentativnih plemiških zbirk starega orožja, kot so se izoblikovale v političnih središčih naše soseščine. Neizdelan odnos do vojaškozgodovinske dediščine se je pokazal že ob ustanavljanju Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani, kjer je to področje ostalo tako rekoč neobdelano vse do konca druge svetovne vojne. Ljubljanski muzealci so vrednost muzejske zbirke orožja zares prepoznali šele proti koncu petdesetih let 20. stoletja, očitno predvsem zaradi interesa zunanjih opazovalcev in tujih izvedencev, kot je bil dunajski kustos dr. Bruno Thomas. Šele ta premik je v Narodnem muzeju spodbudil izoblikovanje samostojnega kustodiata za orožje in bojno opremo. Njegov nosilec je postal Ferdinand Tancik, prvi specialist za vojaško dediščino starejših obdobij in kljub kratki karieri presenetljivo vpliven pionir slovenskega orožjeslovja.