Pred časom sem zapisal, da živimo v času, v katerem močnejše države (države z velikim številom prebivalstva) širijo svojo politično in ekonomsko vladavino nad šibkejšimi (države z manjšim številom prebivalstva). V najširšem pomenu gre za sodobni imperializem »velikih« držav, ki so bile še v bližnji preteklosti kolonialistične velesile. Zaradi takšnega načina razmišljanja in delovanja »velikih, « se je maloštevilni slovenski narod v preteklosti upiral in v 20. stoletju trikrat uspešno opravil izpit iz obrambe domovine. Pri tem so veliko breme nosili hrabri slovenski bojevniki in njihovi častniki, ki so jih uspešno vodili. Nazadnje so se slovenski bojevniki izkazali v slovenski osamosvojitveni vojni leta 1991. Uspešen spopad s številčnejšo in bolje oboroženo Jugoslovansko ljudsko armado je bila pomembna bojna šola slovenske vojske. V njej je prišlo do polnega izraza sodelovanje vojske, milice in civilnih struktur z narodom. Slovenski narod je bil v osamosvojitvenem obdobju enoten in tudi zato je osamosvojitev pozitivno dejanje, ki uživa status cenjene vrednote.