Tako kot prva avtoričina knjiga Ruski diptih (2014), je tudi pričujoča zgodovinska študija zasnovana na razumevanju zgodovine kot raziskovanju majhnih (mikro) izsekov preteklih realnosti. V ospredju se odvija zgodba ukrajinskih beguncev, profesorja Hilarija Tofana in njegove žene Konstance, ki sta bila v dvajsetih letih 20. stol na mariborskem Okrožnem sodišču obsojena zločinskega ravnanja z mladimi, revnimi služkinjami. Položaj služkinj je pomemben fokus avtoričine obravnave, prav tako sodni izvedenec, zagovornik evgenike, kot tudi ginekolog, vpleten v kaznivo dejanje opravljanja takrat zakonsko prepovedanega splava. Vse te usode, dogodki in pojavi avtorico zanimajo z namenom raziskovanja tedanjih zakonskih in simbolnih družbenih norm. Knjiga tako predstavlja kulturnozgodovinski prerez Maribora med svetovnima vojnama.