Predogledna slika

Debates were to be held in the Parliament, but it proved impossible

The Federal Assembly and the velvet Revolution in Czechoslovakia in 1989

Jezik: angleški
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 2015
Založnik(i): Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana


  • Podroben opis
    Leta 1989, ko se je zrušil komunistični režim, se je na Češkoslovaškem pogosto ponavljala zahteva, da bi bilo treba pomembno politično razpravo o usmeritvi države voditi zlasti v parlamentu. Vendar se je parlament vse leto izmikal bistvenim političnim razpravam. Zakonodajno telo ni postalo politični oder in forum za pomembne razprave ali prizorišče merjenja moči nasprotnikov. Članek opisuje poskuse pooblastitve parlamenta in analizira razloge za njihov neuspeh. Osredotoča se zlasti na nekaj tednov po padcu berlinskega zidu, ki so na Češkoslovaškem dosegli vrhunec z izvolitvijo Václava Havla in Aleksandra Dubčka na vrhovni ustavni funkciji predsednika in predsednika zveznega parlamenta.

  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/36120
    • dcterms:title
      • Debates were to be held in the Parliament, but it proved impossible
      • The Federal Assembly and the velvet Revolution in Czechoslovakia in 1989
    • dcterms:alternative
      • V parlamentu naj bi potekale razprave, vendar se je to izkazalo za nemogoče
      • Zvezni parlament in žametna revolucija na Češkoslovaškem leta 1989
    • dcterms:creator
      • Tomáš Zahradníček
    • dcterms:subject
      • Czechoslovakia 1989
      • Parliamentarism
      • The Federal Assembly
      • The Communist Party of Czechoslovakia
      • 328(437):323.27"1989"
      • Češkoslovaška 1989
      • parlamentarizem
      • zvezni parlament
      • komunistična partija Češkoslovaške
    • dcterms:description
      • Študija je osredotočena na vlogo češkoslovaškega zveznega parlamenta v političnem prevratu leta 1989. Na podlagi institucionalne perspektive predstavlja novo analizo prelomnih tednov. Z vidika parlamenta so bile spremembe nenavadno hitre. V nekaj tednih od padca berlinskega zidu do konca leta 1989 je državi uspelo zamenjati izvršilno oblast (zlasti predsedstvo – Václav Havel je nadomestil Gustáva Husáka), pri čemer parlament ni odigral pomembne vloge. Predhodna vlada in vodje Državljanskega foruma so sklenili dogovor, ki je vključeval tudi naloge, ki bi jih moral izpolnjevati parlament, tako da je bila odločitev formalno ustrezna. Ključna pogajanja se sploh niso približala parlamentarnemu odru. Medtem so si številni tedanji poslanci, izvoljeni leta 1986, pa tudi parlament kot institucija, razlagali zlom predhodne strukture moči kot priložnost za neodvisnost, zato so se poskušali vključiti v pogajanja, vendar brez uspeha. Slovaški poslanec Anton Blažej, ki se je javno zavzemal, da bi neodvisni parlament postal »vest vlade«, je na čelu zveznega parlamenta preživel samo tri tedne, preden ga je odslovila nova izvršilna oblast z novoizvoljenim predsednikom Havlom. Istočasno so v parlament začeli vstopati predstavniki nove oblasti in zasedli prazne sedeže poslancev, ki so odstopili ali bili razrešeni. Po skoraj dveh mesecih improviziranja se je parlament spet vključil v politiko. To se ni zgodilo zaradi njegove neodvisnosti ali splošnih volitev. Formalnopraven prihod predstavnikov nove oblasti na vodilne položaje je bil resnično revolucionarno dejanje. Institucionalna perspektiva nam omogoča, da precej jasno prepoznamo tovrstno naravo te politične spremembe.
    • dcterms:abstract
      • Leta 1989, ko se je zrušil komunistični režim, se je na Češkoslovaškem pogosto ponavljala zahteva, da bi bilo treba pomembno politično razpravo o usmeritvi države voditi zlasti v parlamentu. Vendar se je parlament vse leto izmikal bistvenim političnim razpravam. Zakonodajno telo ni postalo politični oder in forum za pomembne razprave ali prizorišče merjenja moči nasprotnikov. Članek opisuje poskuse pooblastitve parlamenta in analizira razloge za njihov neuspeh. Osredotoča se zlasti na nekaj tednov po padcu berlinskega zidu, ki so na Češkoslovaškem dosegli vrhunec z izvolitvijo Václava Havla in Aleksandra Dubčka na vrhovni ustavni funkciji predsednika in predsednika zveznega parlamenta.
      • During 1989, the year of the collapse of the Communist regime, a claim was often repeated in Czechoslovakia that substantive political debate about the direction of the country ought to be held particularly in the parliament. Yet the key political debates shun away from the parliament for the entire year. The legislature did not become the stage for politics, a forum for substantive debates or the arena for competing forces. The article maps the attempts to empower the parliament and analyses the reasons for their failure. Particular focus is given to the few weeks after the fall of the Berlin Wall that culminated in Czechoslovakia with the election of Václav Havel and Alexander Dubček to the supreme constitutional posts of the President and Chairman of the Federal Assembly.
    • dcterms:publisher
      • Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:identifier
      • http://ojs.inz.si/pnz/article/view/131
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:36120
    • dcterms:language
      • eng
    • dcterms:isPartOf