Predogledna slika

Changing Dynamics of Democratic Parliamentary Arena in Slovenia

Voters, Parties, Elections

Jezik: angleški
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 2015
Založnik(i): Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana


  • Podroben opis
    Glavni namen članka je podati deskritptivni analitični pregled in ocene dosedanjega razvoja slovenske parlamentarne arene od prehoda v demokracijo do današnjih dni. Članek je razdeljen na dva dela: (1) pregled normativnih podlag parlamentarnega in strankarskega delovanja, in (2) analitične ocene strukture parlamentarne arene, kot jo odražajo volilne ter strankarske izbire in politične ponudbe. Vpogled v sodobno demokratično parlamentarno areno v Sloveniji kaže, da je ta dokaj stabilna, a da ob naraščajočem nezaupanju in spreminjajoči se volilni podpori politične stranke kot sestavni deli parlamentarne arene posebej v drugem desetletju demokracije postajajo manj stabilne, njihovo delovanje pa tudi manj predvidljivo, kar ima posledično lahko vpliv tudi na prihodnjo stabilnost same parlamentarne arene.

  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/36119
    • dcterms:title
      • Changing Dynamics of Democratic Parliamentary Arena in Slovenia
      • Voters, Parties, Elections
    • dcterms:creator
      • Simona Kustec Lipicer
      • Andrija Henjak
    • dcterms:subject
      • parliament
      • political parties
      • democracy
      • Republic of Slovenia
      • 328:340.134(497.4)"1991/2014"
      • parlament
      • politične stranke
      • demokracija
      • Republika Slovenija
    • dcterms:description
      • Glavni namen članka je podati opisni analitični pregled razvoja slovenskega parlamentarnega prostora od prehoda v demokracijo in neodvisnost do današnjih dni. Sodobni demokratični parlamentarni prostor v Sloveniji je sam po sebi videti sorazmerno stabilen. Nasprotno so njegovi sestavni deli – politične stranke – postopno postali manj stabilni in predvidljivi, zlasti v drugem desetletju demokracije. To je razvidno tudi iz vse večjega nezaupanja volivcev – ne samo v politične stranke, ampak tudi v parlament in vlado – ter iz naraščajoče nestanovitnosti. Razprava se najprej posveti normativnemu vpogledu v parlamentarni in strankarski sistem, nato pa analitični oceni strukture parlamentarnega prostora, kot jo izražajo odločitve volivcev na volitvah in politična stališča strank. Pri slovenskem sistemu političnih strank kot sestavnem delu parlamentarne demokracije lahko od prehoda v demokracijo opazimo več različnih pomembnih trendov. Po osamosvojitvi so se postopno vzpostavili zakonski okviri za ustanavljanje političnih strank, ki so opredelili pojem, financiranje in delovanje političnih strank v državi ter jim hkrati omogočili tako visoko raven samoregulacije, da je javnost njih in njihovo podobo pogosto ocenjevala kot netransparentno. Strankarski sistem se je po eni strani v celoti izkazal za precej stabilnega. Število strank, ki so sodelovale na volitvah, število izvoljenih in vladajočih strank, splošni obrisi strankarskih programov in vzorci menjavanja vlad so na splošno stabilni. Hkrati je tej splošni stabilnosti sledila vse večja nestabilnost na ravni političnih strank, do katere je prišlo v okviru naraščajoče nezadovoljnosti državljanov s političnimi strankami. Nestanovitnost volivcev in nezaupanje do političnih strank sta se zelo okrepila, kar kaže na vse bolj kritičen odnos državljanov do strank. To velja tudi za politične institucije, ki so najtesneje povezane s političnimi strankami, na primer za vlado in parlament. Nestabilnost na ravni političnih strank se je kazala skozi številne nove stranke, ki so nastajale in izginjale od enih volitev do drugih. To je pomembno vplivalo na vzorce oblikovanja vlad in vladnih koalicij, saj so stranke vstopale v vlado, nato pa izginile na naslednjih volitvah, na katerih so jih nadomestile nove stranke. Vzrok za to nestabilnost so predvsem številne pomanjkljivosti novih strank, ki očitno nimajo ključnih stabilizacijskih elementov političnih strank, kot so stabilna povezava z volivci ter stabilna strankarska organizacija in identiteta. To velja tudi za uspešne nove stranke, ki so se pojavile v obdobju med volitvami leta 2008 in zadnjimi volitvami leta 2014, drugimi v nizu predčasnih volitev. Zato bi se lahko podobna raven nestabilnosti nadaljevala tudi v prihodnje, čeprav je možno, da bi se s stabilizacijo gospodarskih razmer in težav z upravljanjem zmanjšal zunanji pritisk na strankarski sistem in posamezne stranke. Vprašanje je tudi, ali bodo slovenskih državljani ohranili tako kritičen odnos do političnih strank v naslednjem volilnem ciklusu ali pa bi stabilnejše gospodarstvo in upravna struktura lahko morda spremenila stališča državljanov do strank in politike. Navsezadnje ima usoda strankarskega sistema širši pomen. Strankarski sistem je bistveni sestavni del parlamentarnega sistema, stranke pa so osnovni kanal za rekrutiranje političnih elit in zastopanje politične volje volivcev. Zato bi lahko spremembe v strankarskem sistemu sčasoma pripeljale tudi do mnogo bolj temeljnih sprememb tudi v dosedanjem delovanju v političnem parlamentarnem prostoru.
    • dcterms:abstract
      • Glavni namen članka je podati deskritptivni analitični pregled in ocene dosedanjega razvoja slovenske parlamentarne arene od prehoda v demokracijo do današnjih dni. Članek je razdeljen na dva dela: (1) pregled normativnih podlag parlamentarnega in strankarskega delovanja, in (2) analitične ocene strukture parlamentarne arene, kot jo odražajo volilne ter strankarske izbire in politične ponudbe. Vpogled v sodobno demokratično parlamentarno areno v Sloveniji kaže, da je ta dokaj stabilna, a da ob naraščajočem nezaupanju in spreminjajoči se volilni podpori politične stranke kot sestavni deli parlamentarne arene posebej v drugem desetletju demokracije postajajo manj stabilne, njihovo delovanje pa tudi manj predvidljivo, kar ima posledično lahko vpliv tudi na prihodnjo stabilnost same parlamentarne arene.
      • The main goal of this paper is to provide a descriptive analytical overview of the existing evolution of the Slovenian parliamentary arena since its transition to democracy and independence. The paper is divided into two main parts: (1) an overview of a normative insight into the parliamentary and party system, and (2) an analytical assessment of the structure of the parliamentary arena as it is reflected in electoral and parties’ choices and policy preferences. A look at the contemporary democratic parliamentary arena in Slovenia shows that it, in itself, has been quite stable, while, on the contrary, its main integral parts – political parties – have gradually become less stable and less predictable, especially in the second decade of democracy, which can potentially influence the future stability of parliamentary arena, too.
    • dcterms:publisher
      • Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:identifier
      • http://ojs.inz.si/pnz/article/view/120
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:36119
    • dcterms:language
      • eng
    • dcterms:isPartOf