/
Serijske publikacije
/
Zgodovinski časopis
Lepi, grdi, zli
O metodah, Liburniji, Karantaniji, vojvodskem stolu, Konverziji in Brižinskih spomenikih
Avtor(ji):Andrej Pleterski
Soavtor(ji):Vasilij Melik (odg. ur.)
Leto:1998
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Datoteke (1)
Ime:ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1998_LETNIK_52_STEVILKA_2.pdf
Velikost:7.04MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file167
Opis
Avtor v diskusiji brani svojo razlago topografije koroških knežjih kamnov. Opozarja, da je od 811 dalje treba ločiti med staro (teritorialno ožjo) slovansko kneževino Karantanijo in novo (teritorialno širšo) administrativno vpeljano Karantanijo kot zemljepisno naslednico antičnega Notranjega Norika. V zvezi z Brižinskimi spomeniki predstavlja nekatere dokaze, ki pričajo o uporabi besedil tudi v moški in ženski samostanski skupnosti. S konkordančno analizo spisa Conversio Bagoariorum et Carantanorum dokazuje, da so sredi 8. stoletja duhovniki Modest in njegovi spremljevalci na slovanskem ozemlju Vzhodnih Alp posvetili pri Karantancih Marijino cerkev (najverjetneje Gospo Sveto), na ozemlju sosednje slovanske kneževine Liburnije pa še neznano cerkev v kraju Undrime v zgornji dolini Mure. Nadalje avtor pokaže na obstoj starejšega spisa, iz katerega je pisec Konverzije črpal podatke o Modestu in drugih pokrajinskih škofih. Razpravo zaključuje zgodovina interpretacij obravnavane Povedi Konverzije, od 12. stoletja dalje. Interpretacije posameznih piscev so bile odvisne predvsem od njihovega razumevanja pomena Karantanije v zgodnjem srednjem veku.
Metapodatki (11)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/5673
- naslov
- Lepi, grdi, zli
- O metodah, Liburniji, Karantaniji, vojvodskem stolu, Konverziji in Brižinskih spomenikih
- The Beautiful, the Ugly, and the Bad
- On Methods, Liburnia, Caranthania, Duke's Throne, Conversio, and the Freising Manuscripts
- ustvarjalec
- Andrej Pleterski
- soavtor
- Vasilij Melik (odg. ur.)
- predmet
- Slovani
- arheologija
- etnogeneza
- kneževine
- Karantanija
- Liburnija
- ustoličevanje
- Brižinski spomeniki
- Slavs
- archaeology
- ethnogenesis
- principalities
- Carantania
- Liburnia
- inauguration
- Freising Manuscripts
- opis
- In his discussion the author defends his explanation of the topography of the Caranthanian dukes' stones. He stresses the fact that after 811 it is necessary to distinguish between the old (territorially narrower) Slavic principality of Caranthania and the new (territorially larger) administratively defined Caranthania which was a geographical successor of the antique Inner Noricum. In connection with the Freising manuscripts the author presents certain proofs which reflect the use of the manuscripts also in male and female monastic communities. Using the concordance analysis of the pivot-sentence of the Conversio Bagoariorum et Caranlanorum he tries to prove that in the Slavic territory of Eastern Alps in the middle of the 8th century priest Modest and his attendants consecrated St. Mary's church (most probably Maria Saal/Gospa Sveta) in Caranthania, and in the territory of the neighbouring Slavic principality of Liburnia yet another, hitherto unknovvn, church located in Undrimae in the Upper Mura Valley. The author further points out the existence of an older manuscript from which the author of Conversio had obtained the data on Modest and other provincial bishops. The treatise is concluded with the history of different interpretations of the above-mentioned sentence of Conversio from the 12th century onward. Interpretations of individual writers depended mainly on their understanding of the significance of Caranthania in the Early Middle Ages.
- Avtor v diskusiji brani svojo razlago topografije koroških knežjih kamnov. Opozarja, da je od 811 dalje treba ločiti med staro (teritorialno ožjo) slovansko kneževino Karantanijo in novo (teritorialno širšo) administrativno vpeljano Karantanijo kot zemljepisno naslednico antičnega Notranjega Norika. V zvezi z Brižinskimi spomeniki predstavlja nekatere dokaze, ki pričajo o uporabi besedil tudi v moški in ženski samostanski skupnosti. S konkordančno analizo spisa Conversio Bagoariorum et Carantanorum dokazuje, da so sredi 8. stoletja duhovniki Modest in njegovi spremljevalci na slovanskem ozemlju Vzhodnih Alp posvetili pri Karantancih Marijino cerkev (najverjetneje Gospo Sveto), na ozemlju sosednje slovanske kneževine Liburnije pa še neznano cerkev v kraju Undrime v zgornji dolini Mure. Nadalje avtor pokaže na obstoj starejšega spisa, iz katerega je pisec Konverzije črpal podatke o Modestu in drugih pokrajinskih škofih. Razpravo zaključuje zgodovina interpretacij obravnavane Povedi Konverzije, od 12. stoletja dalje. Interpretacije posameznih piscev so bile odvisne predvsem od njihovega razumevanja pomena Karantanije v zgodnjem srednjem veku.
- založnik
- Zveza zgodovinskih društev Slovenije
- datum
- 1998
- tip
- besedilo
- jezik
- Slovenščina
- jeDelOd