Glede na prevladujoče poteze v razvoju odnosa ljubljanske stolne duhovščine do protestantske reformacije delimo obravnavani čas na tri obdobja. Prvo obdobje, v katerem so se protestantski pogledi širili še precej zadržano, lahko zamejimo le z zgornjo časovno mejo; postavljamo jo v sredo tridesetih let 16. stoletja. Jasnejše opredeljevanje in porast vpliva protestantizma sta značilnost drugega obdobja. Njegov začetek povezujemo s Trubarjevim prihodom v kapitelj med 1533-1535; konec pa s sodnim procesom proti reformatorjem jeseni 1547. Zadnje obdobje, od 1543 do okrog 1570 se kaže kot čas brez opaznih odklonov od »stare vere«, a tudi kot čas velikih nravstvenih razlik med duhovniki.