Slovensko ozemlje glede razvoja listinskega pismenstva ni predstavljalo enotnega prostora. V
njenem primorskem delu, ki je spadal v Istro, v kateri se je ohranila antična tradicija in kontinuiteta
antičnih institucij z mesti in škofijami na čelu, ima listinsko pismenstvo bogato tradicijo,
temelječo na instituciji javnih notarjev. Prvi srednjeveški sledovi listinskega fiksiranja
pravnih poslov segajo v Istri že v čas bizantinske oblasti in so dobro dokumentirani tudi
kasneje. Drugačna je bila situacija v notranjosti, kjer imamo do konca 11. stoletja opraviti le
s prvimi nastavki tega pismenstva. Ti nastavki so izpročani zlasti v tradicijskih noticah briksenške
škofije iz 2. polovice 11. stoletja, ki nakazujejo, da so ji za predloge služile tudi prave listine v
katerih so kot tradenti nastopali domačini.