Po proglasitvi proste luke, leta 1719, se je za Trst začelo obdobje naglega demografskega in
družbeno-gospodarskega vzpona, ki je slonel na priseljenskem doprinosu iz neposrednega in
širšega geografskega zaledja. Prispevek ponuja vpogled v žensko komponento tržaškega družbenega
tkiva na osnovi poimenskega popisa prebivalstva iz leta 1775, izpostavljajoč nekatere
tipične razvojne in strukturne poteze kot tudi metodološka in interpretacijska vprašanja, povezana
s tipologijo vira. Poseben poudarek je na modelih doseljevanja in vključevanja žensk v
stvarnost pristaniškega mesta, na oblikah njihovega pridobitnega gospodarskega udejstvovanja
in na izvoru priseljenskih tokov, ki so prispevali k oblikovanju družbene in kulturne podobe
»novega« Trsta.