Prispevek temelji na empirični raziskavi, izvedeni za namene doktorske disertacije. V raziskavi so sodelovali učitelji zgodovine in drugi strokovni delavci (šolski svetovalni delavci, učitelji individualne in skupinske pomoči ter učitelji za dodatno strokovno pomoč). Za namene prispevka so bili odgovori iz anket in intervjujev ponovno pregledani in dodatno grupirani v vsebinske sklope. Pridobljena spoznanja nakazujejo številna prizadevanja učiteljev zgodovine in drugih strokovnih delavcev za pomoč učencem z učnimi težavami ter tudi interdisciplinarno sodelovanje med njimi. S tem so bili oblikovani pričujoči primeri dobre prakse in predlogi za kakovostnejšo pedagoško delo z učenci z učnimi težavami pri pouku zgodovine. Ti nam sporočajo, da se pomoč učencem z učnimi težavami začne že pri pripravi na pouk zgodovine, izvaja pa se tudi neposredno v primeru konkretno opaženih težav.