V članku predstavljamo posebnosti razvijanja in spodbujanja veščin kritičnega mišljenja v povezavi z veščinami dela z zgodovinskimi viri, kot jih opredeljujeta učna načrta za zgodovino v osnovni šoli in gimnaziji. V razpravo sta bila zajeta model kritičnega mišljenja, kot je ga je uvodnem članku tematske številke Zgodovine v šoli predstavila Rupnik Vecova, in model veščin dela z viri, kot ga je oblikovala Brodnikova s sodelavci v projektih EUfolio in ATS2020. Predstavljeno je, s katerimi veščinami se oba modela prepletata. Opredeljeni so pomen zgodovinskih virov za zgodovino in načini delitve zgodovinskih virov, ponazorjeni s primeri in usmerjevalnimi vprašanji, ki so učencem v pomoč pri ugotavljanju različnih vrst zgodovinskih virov. Sledi osrednji del z razlago elementov kritičnega mišljenja, kot sta iskanje in vrednotenje virov, ki se pri delu z zgodovinskimi viri kažeta kot iskanje, ugotavljanje in uporaba verodostojnih, uporabnih in zanesljivih zgodovinskih virov ter (so)oblikovanje in uporaba kriterijev za vrednotenje virov in njihovo citiranje. Presojanje relevantnosti, zanesljivosti in uporabnosti virov se ugotavlja z razlikovanjem dejstev od mnenj, ki pri delu z zgodovinskimi viri vključuje analizo, kritično presojo zgodovinskih dejstev in dokazov ter njihovo ločevanje od mnenj, sklepov in razlag ter pogled na neko zgodovinsko dogajanje vsaj z dveh različnih perspektiv, ki ga uporabljamo za večjo objektivnost interpretacij zgodovinskega dogajanja. Predstavljeni so primeri ugotavljanja pristranskosti, predsodkov in stereotipov v zgodovinskih virih. Na temelju relevantnih zgodovinskih dejstev in dokazov se izpelje induktivno in deduktivno sklepanje z oblikovanjem sintez, sklepov, razlag, pogledov, mnenj o zgodovinskem dogajanju. Veščina vrednotenja in odločanja pa se nanaša na samostojno izbiranje in odločanje s pomočjo relevantnih kriterijev, s katerimi se presodi posledice sprejetih odločitev, ki se pri zgodovini kaže kot sposobnost samostojnega izbiranja in odločanja ter oblikovanje svojih pogledov na zgodovino, ki pa morajo upoštevati vrednote zahodne evropske civilizacije. Vse predstavljene veščine so ponazorjene in utemeljene s konkretnimi primeri nalog in aktivnosti, ki povezujejo veščine dela z viri z veščinami kritičnega mišljenja.