/
Dogodki
/
Konference
To delo avtorja Vera Katz je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Zadnji dve leti druge svetovne vojne sta bili za Bosno in Hercegovino zelopomembni zaradi nerazumevanja njenega položaja oziroma dvoma vodstva Komunističnepartije Jugoslavije glede tega, ali bo v bodoči socialistični federacijipredstavljala avtonomno pokrajino ali konstitutivno republiko. Na drugem zasedanjuAVNOJ (Antifašistično vijeće narodnog oslobođenja) je bilo vprašanjepoložaja Bosne in Hercegovine sicer formalno rešeno, a so bile v vsem socialističnemobdobju navajane predvsem odločitve in sklepi iz deklaracije drugegazasedanja ZAVNOBiH (Zemaljsko antifašističko vijeće narodnog oslobođenjaBosne i Hercegovine) 25. novembra 1943 v Mrkonjić Gradu. Ta dan je obeleževankot Dan državnosti BiH, ki pa se danes slavi samo v delih Federacije BIH,kjer živijo večinoma Bošnjaki.V socialistični Jugoslaviji je bila Bosna in Hercegovina v skupini nerazvitihrepublik in s tem odvisna od finančnih sredstev Sklada za nerazvite (Skladfederacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republikin Kosova). Do sredine šestdesetih let je dosegla pomemben napredek v vsehdejavnostih. Poleg tega je bila kot zemljepisno osrednja jugoslovanska republikamed Hrvaško in Srbijo zaradi večnacionalne sestave prebivalstva neizbežnopoudarjena kot primer ohranjanja bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodovin narodnosti. Prevladovalo je tudi mnenje, da bosanskohercegovski prostorpredstavlja srce obrambe pred zunanjo agresijo na Jugoslavijo in s tem najmočnejšegačuvaja komunistične oblasti. V kriznih osemdesetih letih je Bosno inHercegovino pretresalo nekaj gospodarskih afer in sodnih procesov, medtemko so jugoslovanski politični in gospodarski nesporazumi odsevali večinoma vnjenem vsakdanu, kjer je njena večnacionalnost predstavljala vse večjo težavo.Politični dogodki ob koncu osemdesetih in v začetku devetdesetih let 20.stoletja so bosanskohercegovsko družbo, kakršna se je oblikovala v socialističnemobdobju, tudi pripeljali do štiriletne vojne, v kateri so se zgodili številnivojni zločini, genocid in rušenje skupnih inštitucij bosanskohercegovskih oblastiin kulture. Čeprav se je agresija na na bosanskohercegovsko ozemlje pričelaže septembra 1991, je vojna izbruhnila 6. aprila 1992, na dan priznanjaneodvisnosti BiH. Vojna je le v enem letu (1993) prerasla v srbsko-bošnjaško27-hrvaški vojaški spopad, v delu Bosne pa celo v medbošnjaški. Do novembra1995 (Daytonski sporazum) je vojna vzela okoli sto tisoč življenj, pustila velikoštevilo invalidov in razselila številno prebivalstvo tako znotraj BiH kot tudi vinozemstvo. Danes Bosna in Hercegovina, ki je razdeljena oziroma jo sestavljatadve entiteti, odvisno od tolmačenja, spada med države Zahodnega Balkana.Ta predstavlja novonastali naziv za politično in gospodarsko neuspešne države.Iz današnje perspektive raziskovanje socialističnega obdobja v zgodoviniBosne in Hercegovine odpira številna vprašanja, vendar nanje domačem zgodovinopisjevečinoma ne ponuja odgovorov. V domači znanstveni javnosti sicerže od šestdesetih let obstaja ideja o izdelavi sintetične zgodovine Bosne in Hercegovine,vendar ta do danes še ni napisana.