V prispevku avtor primerja pristop slovenskega in italijanskega zgodovinopisja do upora
dopolnilnega bataljona 97. pehotnega polka v Radgoni konec maja 1918. Ugotavlja, da se
rezultati raziskav ne skladajo povsem, saj je pozornost pri obeh zgodovinopisjih usmerjena
na različna področja; medtem ko se je slovenska stran posvetiao temu dogajanju bolj
poglobljeno, se je italijanska, vedno pri obravnavi omenjenega pehotnega polka, tudi v
novejšem obdobju, raje usmerila v pojave, kot so npr. potuhnjenost, defetizem in dezerterstvo.
Po mnogih desetletjih ostaja še več nepojasnjenih podrobnosti, med drugim tudi
narodna pripadnost nekaterih voditeljev upora in obsojenih na smrt, kar je delno tudi
posledica dejstva, da so prihajali iz krajev, kjer se prepletajo različne kulture in narodi.