logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Srednjeevropski gospodarski prostor do druge svetovne vojne

Avtor(ji):Žarko Lazarević
Soavtor(ji):Zdenko Čepič (odg. ur.)
Leto:2003
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Vir(i):Prispevki za novejšo zgodovino, 2003, št. 2
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Srednja Evropa, gospodarstvo, gospodarsko sodelovanje, Habsburška monarhija, Central Europe, economy, economic cooperation, Habsburg Empire
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Žarko Lazarević je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_novejso_zgodovino_2003_2.pdf
Velikost:1.92MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file230
Odpri
Prenesi
Opis
V razpravi je na pregleden način predstavljeno oblikovanje in delovanje srednjeevropskega gospodarskega prostora do druge svetovne vojne, na primeru Habsburške monarhije in njenih naslednic. Avtor ugotavlja, da se je znotraj monarhije z desetletji integracijskih procesov izoblikoval enoten prostor, kjer je bil prst pretok blaga, kapitala in ljudi. Znotraj monarhije je samodejno prihajalo do delitve dela, zahodne pokrajine so prednjačile v industrijskih panogah, vzhodni del države je večji del dohodka dosegal v agrarnih dejavnostih. Dopolnjujoča struktura je kljub razpadu države po prvi svetovni vojni še vedno določala gospodarske in trgovinske tokove, resda na znatno nižji ravni, in to kljub prevladujočemu ekonomskemu nacionalizmu v državah naslednicah. Pravo prelomnico je pomenila velika gospodarska kriza v tridesetih letih, ko so se srednjeevropske države zaprle vase, vsaka zase so skušale najti izhod iz krize s krepitvijo protekcionizma. Takrat je tudi prišlo do preusmeritve ekonomskih tokov. Glavnino zunanje trgovine so srednjeevropske države opravile z Nemčijo.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/1523
    • naslov
      • Srednjeevropski gospodarski prostor do druge svetovne vojne
      • The Central European Economic Area before the Second World War
    • ustvarjalec
      • Žarko Lazarević
    • soavtor
      • Zdenko Čepič (odg. ur.)
    • predmet
      • Srednja Evropa
      • gospodarstvo
      • gospodarsko sodelovanje
      • Habsburška monarhija
      • Central Europe
      • economy
      • economic cooperation
      • Habsburg Empire
    • opis
      • The paper synoptically presents the formation and operation of the Central European economic area before the Second World War, in the case of the Habsburg Empire and its successors. The author ascertains that, after decades of integration processes, a uniform space developed within the empire which allowed a free flow of goods, capital and people. Inside the empire, a spontaneous distribution of economic activities took place, with the western parts becoming more advanced in industry than the eastern, which generated most of their income in agriculture. In spite of the disintegration of the empire and the prevalence of economic nationalisms in the successor states, the supplementary structure still determined the economic and commercial trends, although to a considerably lesser degree. A real turning point came with the Great Depression in the 1930s' when the Central European states shut themselves in and, each on its own, tried to find the way out of the crisis by strengthening protectionism. That was also the time when the economic trends were redirected. The Central European states effected the bulk of their foreign trade with Germany.
      • V razpravi je na pregleden način predstavljeno oblikovanje in delovanje srednjeevropskega gospodarskega prostora do druge svetovne vojne, na primeru Habsburške monarhije in njenih naslednic. Avtor ugotavlja, da se je znotraj monarhije z desetletji integracijskih procesov izoblikoval enoten prostor, kjer je bil prst pretok blaga, kapitala in ljudi. Znotraj monarhije je samodejno prihajalo do delitve dela, zahodne pokrajine so prednjačile v industrijskih panogah, vzhodni del države je večji del dohodka dosegal v agrarnih dejavnostih. Dopolnjujoča struktura je kljub razpadu države po prvi svetovni vojni še vedno določala gospodarske in trgovinske tokove, resda na znatno nižji ravni, in to kljub prevladujočemu ekonomskemu nacionalizmu v državah naslednicah. Pravo prelomnico je pomenila velika gospodarska kriza v tridesetih letih, ko so se srednjeevropske države zaprle vase, vsaka zase so skušale najti izhod iz krize s krepitvijo protekcionizma. Takrat je tudi prišlo do preusmeritve ekonomskih tokov. Glavnino zunanje trgovine so srednjeevropske države opravile z Nemčijo.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2003
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd